Zibelka smučarskih poletov. Takšno ime si je Planica zaradi zgodovinskega pomena v tej disciplini smučarskih skokov priborila že davno tega. Je eden najstarejših nordijskih centrov v Evropi, skozi čas pa je ljubiteljem poletov pričarala marsikatere nepozabne trenutke in se tako za večne čase zapisala v zgodovino skakalnega športa.
Čeprav ima najdaljšo daljavo v lasti norveška letalnica v Vikersundu – Avstrijec Stefan Kraft je 18. marca 2017 poletel 253,5 metra – je Planica še vedno sinonim za smučarske polete in svetovne rekorde. Petnajstega marca 1936 je takrat 18-letni Avstrijec Sepp Bradl s poletom 101,5 metra navdušil petnajsttisočglavo množico v dolini pod Poncami in na Bloudkovi velikanki prvič uradno preletel 100 metrov. Naslednji odmeven mejnik se je na velikanki bratov Gorišek zgodil 17. marca 1994, ko je Finec Toni Nieminen kot prvi človek na svetu poletel več kot 200 metrov – 203 metre. Pred njim je to uspelo Andreasu Goldbergerju (202 metra), a je pri doskoku po snegu podrsal z rokama. Zadnji svetovni rekord je v Planici padel pred 17 leti. Leta 2005 so osebni, državni in svetovni rekordi padali kot po tekočem traku, saj so bile razmere za letenje idealne. Rekordno znamko so premaknili štirikrat v enem dnevu, na koncu pa je najdlje neslo Bjørna Einarja Romørena, ki je poletel 239 metrov. Še meter dlje je tedaj skočil Finec Janne Ahonen, a se ni obdržal na smučeh.
Novo obdobje v zgodovini planiških poletov se je začelo pisati leta 2015 s prenovo velikanke bratov Gorišek in zgraditvijo skakalno-tekaškega centra. Na letalnici v Planici so skakalci skupno postavili 28 svetovnih rekordov, kar je največ v zgodovini. Še 12 je bilo takšnih, ki zaradi padcev, dotikov ali zdrsov niso bili priznani. Najdaljši veljaven skok v Planici ima v lasti Japonec Rjoju Kobajaši, ki je 24. marca 2019 pristal pri 252 metrih. Še meter in pol dlje je 22. marca 2018 letel Avstrijec Gregor Schlierenzauer, a mu pri pristanku ni uspelo obstati na nogah in je z rokama in zadnjico podrsal po snežni podlagi.
Letalnica bratov Gorišek je bila sicer prizorišče tudi nekaterih zgodovinskih dosežkov slovenskih smučarskih skakalcev. Leta 1997 je dotedanji največji uspeh v slovenskih skokih dosegel Primož Peterka. V dolini pod Poncami je bil četrti in drugi, v skupnem seštevku pa je ugnal glavnega tekmeca, Nemca Dietherja Thomo, in postal prvi Slovenec, ki je dvignil veliki kristalni globus, zmagal pa je tudi v posebnem seštevku poletov. Novo slovensko slavje velikega kristalnega globusa na planiški letalnici je sledilo leta 2016, ko je bil najboljši Peter Prevc. Slovenci so sicer na letalnici v Planici za zdaj slavili sedem posameznih (Peter Prevc trikrat, Robert Kranjec in Jurij Tepeš po dvakrat) in dve ekipni zmagi.
