»Ne priznam,« je bil na današnjem predobravnavnem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču kratek obdolženi Aleksander Lenard, ki mu tožilstvo očita, da je pred petimi leti zlorabil osebne podatke, ko je spletnemu portalu Pod črto po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja predal več kazenskih ovadb zoper Zorana Jankovića. Med njimi tudi ovadbo, iz katere je bilo razvidno, da je ljubljanski župan mlajši farmacevtki urejal zaposlitev, v zameno pa je od nje zahteval in prejel spolne usluge.

Pregon uslužbenca, ne pa tožilke

Portal je do dokumentacije prišel po formalnem postopku po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Da v Jankovićevem primeru ovadbe lahko razkrijejo, je odločil višji pravosodni svetnik na vrhovnem tožilstvu Lenard, ki je bil v tistem obdobju pooblaščen za posredovanje informacij javnega značaja, zeleno luč pa naj bi mu dala tožilka specializiranega tožilstva Blanka Žgajnar. »V tem konkretnem primeru sem glede na dokaze, s katerimi sem razpolagala, ocenila, da tudi posredovanje zahtevane informacije ne bo imelo vpliva na kazenski pregon,« je takrat za oddajo 24ur povedala tožilka, ki je usmerjala več preiskav in vodila pregon zoper ljubljanskega župana.

Kasneje so na vrhovnem državnem tožilstvu zanikali, da je tožilka dovolila posredovanje samih ovadb, in sporočili, da »državna tožilka Blanka Žgajnar v zadevi posredovanja kazenske ovadbe spletnemu portalu Pod črto ni podala mnenja, saj zanj ni bila zaprošena«. Lenardov zagovornik Gorazd Fišer je danes sodišču predlagal več dokaznih predlogov, med drugim tudi pridobitev podatkov, kdaj je tožilka Žgajnar poleti 2017 koristila dopust. S temi podatki bi obramba rada preverila verodostojnost njenega pričanja v sodni preiskavi.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je po javni objavi ovadb odredil interni nadzor, v katerem so ugotavljali okoliščine ravnanja Lenarda in tožilke Žgajnar, Janković pa je zaradi razkritja njegovih osebnih podatkov ovadil tako Lenarda kot tudi Žgajnarjevo. Tožilstvo je nazadnje ovadbo zoper tožilko zavrglo, v Lenardovem primeru pa se je odločilo za pregon. Po mnenju obrambe neupravičeno, kar bosta Fišer in Lenard dokazovala na glavni obravnavi. Na njej bodo zaslišani vsi vpleteni.

Spremenili ekipo, postopek in smernice

Na tožilstvu so Lenarda že pred petimi leti umaknili iz tričlanske ekipe, ki je odločala o zahtevah po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ekipo pa so od takrat tudi izrazito okrepili. Lenard je že dve leti v pokoju, na vrhovnem tožilstvu pa je za posredovanje informacij javnega značaja dane pooblaščenih kar dvanajst zaposlenih, med njimi tudi vrhovni državni tožilec Aleš Butala. Obramba je zahtevala tudi njegovo zaslišanje. Fišer je dokazni predlog utemeljil, da bo Butala lahko pojasnil, kako se je po »aferi« popolnoma spremenil način odločanja v zahtevah po zakonu o dostopu to informacij javnega značaja. Vzpostavilo se je dvostopenjsko odločanje, spremenile pa so se tudi smernice za odločanje.

Kot je bilo mogoče razumeti iz odvetnikove zahteve, naj bi tožilstvo (obtožnico bodo predstavili šele na glavni obravnavi, op. p.) trdilo, da bi smel Lenard novinarju zgolj odgovoriti le o vrsti tožilske odločitve, ne pa mu posredovati ovadbe. Obramba je sodišču prav tako predložila članke iz leta 2015, saj so novinarji že tedaj razkrili, v kakšnih preiskavah se je znašel Janković in kdo je farmacevtka, ki ji je urejal službo. Zato javno objavljene ovadbe leta 2017 niti niso razkrile bistvenih vsebinskih novosti. x