Zdi se, da bo reforma plačnega sistema javnega sektorja za Golobovo vlado podobno trd oreh, kot je zdravstvena reforma. Potrebna bo tudi pokojninska reforma. Vladna koalicija ima v državnem zboru dovolj glasov, da vse te reforme izpelje, a to ne bo dovolj. Pri pripravi tako pomembne zakonodaje, ki bo zarezala v življenje slehernika, bi vsaka oblast morala doseči čim širše družbeno soglasje. Iskati bi morala podporo ne samo pri opoziciji, ampak tudi v sferi civilne družbe.
Konstruktivne drže pri največji opozicijski stranki si vlada, sodeč po vseh polenih, ki so jim jih v SDS takoj po zamenjavi oblasti zmetali pod noge, ne more obetati. Janez Janša jim bo očitno vrnil milo za drago. Na podobno destruktiven način in z identičnimi metodami, kot sta v težkih letih epidemije ravnali prejšnja opozicija KUL in leva civilna družba. Samo zamenjale so se vloge. Eni so prišli na oblast, drugi so odšli na ulice. Petkove kolesarje je pomagala organizirati politična levica, za Ruparjevimi upokojenci, morda tudi poklicnimi gasilci, so vidni prstni odtisi politične desnice, natančneje največje opozicijske stranke SDS. Ob tem pa se levi in desni sprenevedajo, da s protesti civilne družbe nimajo nič, da gre za spontane poulične demonstracije od politike avtonomnih subjektov.
Politični boj se še zdaleč ne bije samo v parlamentu in ne samo v času predvolilne kampanje. V Sloveniji je to permanentno stanje od volitev do volitev. Za politične obračune se uporablja in zlorablja civilna družba. To ni nič novega. Tega ne počne samo leva ali desna politika, to počno tudi vplivne interesne skupine za dosego svojih partikularnih interesov. V času energetske in prehranske krize, ki sta najbolj udarila po žepih najranljivejše družbene skupine, so politiki »odkrili« veliko tržno nišo – upokojence. Že ničkolikokrat od politike med tranzicijo zlorabljeno družbeno skupino. Po političnem propadu strank Desus in SAB se je lov za glasove upokojencev, ki veljajo za daleč najbolj disciplinirane volivce, na novo začel. Politično priložnost v tem velikem bazenu je zaslutil tudi Janez Janša, ki je v akcijo poslal nekdanjega kontroverznega poslanca in tržiškega župana Pavla Ruparja.
Morebitna nova stranka Anžeta Logarja bo še en politični satelit SDS, ki bo Janezu Janši omogočil, da še v četrto pride na oblast.
Po nedavnem prvem zborovanju Ruparjeve oz. Janševe »Ljudske iniciative Glas upokojencev«, ko se je pred parlamentom na Trgu republike zbrala več tisočglava množica protestnikov, se za prvi marec napoveduje že drugi shod. Starejšo populacijo in njihove probleme, ki niso od danes in se iz leta v leto zaradi demografskih dejavnikov samo še kopičijo, je vrsto let politično zlorabljala levica, zdaj jih bo pa še desnica. Tako kot se Karl Erjavec in Alenka Bratušek nista borila samo za upokojence, ampak predvsem zase in za oblast, zdaj preko Ruparja prav to počne Janša. Upokojenci, večina jih zaradi majhnih pokojnin v času draginje zelo težko živi, pa bodo še enkrat zlorabljeni kot navaden »kanonfuter« v političnem boju za oblast. Po vsej Sloveniji razvejena terenska mreža SDS ne organizira avtobusnih prevozov v Ljubljano za deset evrov brez razloga. Ne gre samo za interese upokojencev, gre predvsem za politični račun Janeza Janše.
Večni predsednik SDS se je na nove volitve začel pripravljati že naslednji dan po izgubljenih parlamentarnih volitvah aprila lani. V dobrih treh desetletjih je preizkusil že nešteto receptov, ki bi ga pripeljali v vladno palačo na Gregorčičevi. Premierska funkcija je namreč edina stvar, ki ga v slovenski politiki še zanima. Že dolgo se zaveda, da ima stranka SDS omejen doseg v volilnem telesu, da za sestavo koalicije potrebuje partnerje. Hegemoniji na desnici se še vedno ni pripravljen odpovedati, saj v zadnjih tednih še politično utrjuje SDS. V kratkem naj bi tako prišlo do priključitve Nove ljudske stranke Franca Kanglerja, izvenparlamentarna SLS, ki se z Janševo stranko že povezuje na volitvah v Evropski parlament, pa ostaja še naprej samostojen, a relativno nepomemben politični igralec na desnici.
Od Janše še najbolj politično neodvisen politični subjekt na desnici je danes Nova Slovenija, ki pa ji v senci velikega brata nikakor ne uspe doseči političnega preboja. Očitno jim tudi zadnje distanciranje od Janše kaj posebej ne koristi, da bi prepričali dodatne volivce. Naj se Matej Tonin še tako meče po tleh, da NSI ne bo sodelovala več v vladi, če bi jo vodil Janša, volivce očitno to ne prepriča, saj vedo, da si ob morebitni relativni zmagi SDS na prihodnjih volitvah krščanski demokrati ne bi upali zavrniti sodelovanja v morebitni novi desni vladi. Pa Janša gor ali dol. Anže Logar, če bi z Janševim blagoslovom na volitvah nastopil s svojo stranko, s katero bi polovili bolj zmerne, sredinske volivce, zelo verjetno ne more preseči rezultata SDS, in tako ne bo kandidat za mandatarja. Bo le novi politični satelit SDS, ki bo Janezu Janši omogočil, da še v četrto pride na oblast.