Ko je zdravniški sindikat Fides ta teden napovedal stavko, so nekateri ugotavljali, da se to običajno zgodi v času, ko so v Sloveniji na oblasti levosredinske vlade. Predsednik sindikata Konrad Kuštrin namreč v politični javnosti velja za simpatizerja Janeza Janše. Tudi zato smo se v uredništvu necenzurirano.si odločili analizirati, ali in kako so Kuštrinove napovedi stavk povezane s tem, kdo takrat vodi vlado.
Ugotovili smo, da ima Fides pod Kuštrinom že vsaj desetletje in pol domala enak vzorec delovanja:
1) Ko je na oblasti vlada, ki jo vodi Janša, se trudi dajati videz konstruktivnega sogovornika, ki v skrbi za bolnike razume obe strani. Več mesecev ali celo let je pripravljen počakati na dogovor, četudi ta nima nobenih oprijemljivih zavez.
2) Povsem drugače je bilo v času vlad Mira Cerarja, Marjana Šarca in zdaj Roberta Goloba. Obe je Fides pričakal na okopih. Še preden so se dobro namestile na položaje, je zdravniški sindikat pričakoval uresničitev vseh, celo najbolj skrajnih zahtev, ki jim jih ni izpolnil niti Janša. Pri tem običajno postavi kratek rok, recimo mesec dni. Če tega minister za zdravje ne upošteva, mu zagrozijo s stavko.
Preberite še:
Kako je vlada nagrajevala strokovno skupino za covid-19 #dokumenti
Dejstvo: pod Janšo je bil Fides tiho
V torek so tako Fidesovi predstavniki sprejeli odločitev o splošni stavki zdravnikov in zobozdravnikov. Napovedali so jo za 19. oktober, v tednu dni pred volitvami za predsednika republike. Zahtevali so izstop zdravstvenih delavcev iz enotnega plačnega sistema in nato določitev zdravniških plač v razmerju do povprečne plače v državi. "Trenutno v slovenskem zdravstvu funkcionira le medicinska stroka, vse ostalo pa stoji," je dejal Konrad Kuštrin.
Zdravniški sindikat je tako stavko napovedal v četrtem mesecu vlade Roberta Goloba. Precej drugače je Fides ravnal v času predhodne vlade. To je v veliki meri zaznamovalo vodenje epidemije. Samo med marcem 2020, ko je Janševa vlada začela z delom, in julijem lani so zdravniki in zobozdravniki skupaj prejeli za 116 milijonov evrov covid dodatkov. Nekateri najbolje plačani zdravniki so v tem času mesečno prejeli celo po več deset tisoč evrov. Z zadnjim interventnim covid zakonom jim je Janševa vlada zvišala tudi najvišje prejemke, kar je ustavno sodišče razveljavilo.
Tudi zaradi tega so bili v Fidesu s svojimi zahtevami pripravljeni čakati do zadnjega – in to skoraj dobesedno. Šele manj kot mesec dni pred aprilskimi volitvami je tako Janševa vlada ustanovila delovno skupino za pripravo izhodišč za spremembe sistema plač v zdravstvu. Ta je predlagala, da zdravniki izstopijo iz enotnega plačnega sistema, a je Janševa vlada to zavrnila.
Preberite še:
Bojana Beović je le še zvočnik vlade #kolumna
Prvi teden Golobove vlade zahteval "rešitve v čim krajšem času"
Kljub temu Kuštrin ni zagrozil s stavko. Ravno nasprotno, 23. maja, le dober teden dni pred zamenjavo vlade, se je sestal z Janšo, ki mu je predstavil ugotovitve delovne skupine. Takoj, ko je Janša odšel z oblasti, je Kuštrin zaostril retoriko. 9. junija, v prvem tednu Golobove vlade, se je sestal z novim ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom in mu dejal, da "zdravniki rešitve pričakujejo v čim krajšem času, saj je problematika nagrajevanja vse večja". Pri tem ga je "spomnil, da je glavni odbor Fidesa že od januarja preoblikovan v glavni stavkovni odbor".
Na enak način kot Golobovo vlado je Fides obravnaval tudi Cerarjevo. Kuštrin je s sindikalnimi orožji začel rožljati v njenem petem mesecu. Konec februarja 2015 je Fides od tedanje ministrice Milojke Kolar Celarc zahteval sprejem standardov in normativov za zdravnike. Dva tedna pozneje je Kuštrin prvič napovedal opozorilno stavko. Aprila 2015 so organizirali enourno opozorilno stavko, konec maja pa celodnevno.
Zgodba se je ponovila:
- jeseni 2016, ko je Fides spet začel s stavko, po napovedani zaostritvi pa je ministrica popustila. Z vlado so dosegli sporazum, zaradi katerega so stavko zamrznili, ne pa tudi preklicali. Prišlo je do trenj v Cerarjevi koaliciji, saj so se oglasili drugi sindikati javnega sektorja, ki so do takrat poslušali, da država plač ne dvigne zaradi varčevanja.
- septembra 2017 je Fides spet zagrozil s ponovnim aktiviranjem stavke, saj da vlada ni uresničila zahteve glede 57. razreda kot plačnega stropa za zdravnike, a jo je novembra končal.
- marca 2018, tri mesece pred parlamentarnimi volitvami, je Fides spet ugotovil, da vse zaveze iz stavkovnega sporazuma niso uresničene. Glavnemu odboru sindikata je dal mandat, da lahko stavko kadarkoli znova sproži. Nekaj dni pozneje je Cerar odstopil.
Preberite še:
Kdo so največji dobičkarji četrtega vala epidemije
Med prvo Janševo vlado "zaradi pacientov" preložili stavko
Med mandatom Cerarjeve vlade je Janša glasno podpiral izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, ki ga sicer pozneje na oblasti ni uresničil. A to nikogar v Fidesu ni motilo. Leta 2012, v času druge Janševe vlade, je bil zdravniški sindikat eden od redkih, ki se ni pridružil napovedani splošni stavki javnega sektorja, saj da je "treba počakati na konkretne predloge in se o njih najprej pogajati".
Tudi med prvo Janševo vlado so bili v Fidesu zelo potrpežljivi. Novembra 2005 so napovedali splošno opozorilno stavko, ker direktorji zdravstvenih zavodov niso spoštovali kolektivne pogodbe. Nato so jo "zaradi pacientov" preložili na nedoločen čas. Začela so se pogajanja. Šele marca 2008, pol leta pred volitvami, se je glavni odbor sindikata preoblikoval v stavkovni odbor, pri čemer je Kuštrin poudaril, da "se nameravamo pred stavko še pogajati". Mesec dni pozneje so s tedanjim ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom dosegli dogovor o povišanju plač in stavko preklicali.
Ko je bila na oblasti vlada Marjana Šarca, je Kuštrin v njenem petem mesecu napovedal boj za ureditev položaja zdravnikov na vseh ravneh. Ena od zahtev je bila izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Marca 2019 je odstopil minister za zdravje Samo Fakin. Takoj po tem je Kuštrin opozoril, da zaveze iz stavkovnega sporazuma, sklenjenega v času Cerarjeve vlade, niso uresničene, zato je napovedal omejeno delo po standardih in normativih iz modre knjige.
Nekdanja ministrica: Fides baranta s podatki
"V času levih vlad so vedno stavkali. Ko je bila na oblasti desnica, pa so bili tiho," je včeraj najnovejšo napoved zdravniške stavke komentirala Milojka Kolar Celar, ki je bila med Cerarjevo vlado ministrica za zdravje. Takrat je bila neprestano na bojni nogi s Kuštrinom, ki je že po nekaj mesecih začel rožljati s stavko in grožnje tudi večkrat uresničil.
Milojka Kolar Celarc, nekdanja ministrica za zdravjeKritična je do ravnanja Fidesa, saj "barantajo" s podatki. "Nenehno poudarjajo, kako so zdravniške plače bistveno nižje v primerjavi s plačami kolegov v Avstriji in Nemčiji. Primerjave so izkrivljene. Vzeti bi morali izplačane bruto plače in jih primerjati glede na bruto domače proizvode (BDP) držav. Nihče tudi ne upošteva, da v Sloveniji izobraževanje vsakega specialista od 12 do 15 let financiramo iz državnega proračuna. V tujini medtem jemljejo kredite, ki jih nato dolgo časa poplačujejo," je opozorila Milojka Kolar Celarc.
Tudi Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva, je proti izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. "Ne moreš narediti tega, brez da izstopiš tudi iz sistema javnega financiranja. Seveda so anomalije, a jih je potrebno popraviti z dialogom," je povedala sindikalistka.
