Protesti proti pokojninski reformi v Franciji: aretacije, solzivec in vodni top

Policija je proti protestnikom med drugim uporabila solzivec in prijela 310 ljudi, od tega 258 v Parizu. Čeprav se je do petka zjutraj na ulice prestolnice vrnil mir, so se protestniki tekom popoldneva vrnili, zakurili so različne predmete in prižgali dimne bombe. Policija je uporabila solzivec in vodni top.

Na ulicah Pariza je nestrinjanje dan po sprejeti reformi izrazilo nekaj tisoč ljudi, ki so zahtevali tudi odstop Macrona. Glavne kritike letijo na dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let.

Tiskovni predstavnik vlade Olivier Veran in minister za proračun Gabriel Attal sta ponovila trditev predsednika Emmanuela Macrona, da vlada za sprejem zakona ni želela uporabiti svojih ustavnih pooblastil. "Če reform ne izvedemo danes, bomo morali v prihodnosti sprejeti veliko bolj brutalne ukrepe," je dejal Attal.

Po potrditvi v senatu se je nato francoska vlada v četrtek tik pred predvidenim glasovanjem v narodni skupščini, kjer ni imela zagotovljene večine, reformo odločila sprejeti sama, kar ji omogoča poseben ustavni instrument. Trdi, da gre za nujno reformo, brez katere da se bo pokojninski sistem sesul.

Poteza je naletela na glasno neodobravanje opozicijskih politikov, ki so med nagovorom premierke Elisabeth Borne v parlamentu med drugim prepevali francosko himno. Glede na napovedi se vladi zaradi odločitve obeta tudi glasovanje o nezaupnici.

Po potrditvi reforme, ki ji nasprotujejo tudi sindikati, so se na ulicah francoskih mest v četrtek zvečer začeli zbirati protestniki. O protestih so poročali iz Marseilla, Dijona, Nantesa, Rennesa, Rouena, Grenobla, Toulousa in Nice. V Parizu so se protestniki zbrali na trgu Place de la Concorde, kjer jih je policija naštela okrog 6000.

Policija uporabila vodni top 

Prišlo je tudi do izgredov in spopadov s policijo. Protestniki so sredi trga prižgali ogenj in obmetavali policiste z različnimi predmeti. Policija je pri praznjenju trga med drugim uporabila vodni top in solzivec. V prestolnici so v zvezi z izgredi aretirali 258 ljudi.

O protestih so v četrtek zvečer poročali tudi iz nekaterih drugih francoskih mest. Po vsej državi so prijeli 310 ljudi.

"Nasprotovanje je legitimno, protesti so legitimni, povzročanje kaosa pa ne," je danes za za radio RTL poudaril francoski notranji minister Gerald Darmanin.

Po pozivu sindikata CGT k ukrepanju je okoli 200 protestnikov davi začasno blokiralo promet v središču Pariza. V nekaterih drugih francoskih mestih, kot sta Rennes in Brest, so protestniki začasno blokirali ceste in krožišča, je poročal časnik Le Parisien.

Mladi protestniki so tudi delno zasedli šole in univerze, med drugim v Clermont-Ferrandu in Lillu.

Po sprejemu pokojninske reforme dva predloga nezaupnice francoski vladi

Zgornji dom parlamenta, senat, je kompromisno besedilo reforme, ki je naletela na močno nasprotovanje sindikatov in javnosti ter opozicije, potrdil v četrtek. Isti dan bi moralo slediti glasovanje v narodni skupščini. Ker vlada predsednika  Macrona v njej nima večine, podpora konservativnih republikancev pa ni bila zagotovljena, je vlada uporabila ustavni instrument, s katerim je reformo sprejela mimo parlamenta.

Zaradi sprejema reforme mimo parlamenta so poslanci poslanske skupine neodvisnih poslancev Liot vložili medstrankarski predlog nezaupnice vladi, ki so ga podpisali tudi člani levega zavezništva Nupes.

Drugi predlog nezaupnice pa so vložili poslanci skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen. Ta predlog naj bi dobil manjšo podporo, a je stranka že sporočila, da bo podprla tudi omenjeni predlog neodvisnih poslancev.

Pričakovati je, da bo vlada obe nezaupnici prestala, saj bi ju morala podpreti vsaj polovica opozicijskih republikancev, kar pa je le malo verjetno. 

Pozivi smetarjem, naj začnejo odvažati smeti

Nekatere rafinerije so napovedale obnovitev ali podaljšanje stavk. V Parizu je policija pozvala stavkajoče smetarje, naj začnejo odstranjevati približno 9000 ton odpadkov, ki so se nakopičili na mestnih ulicah.

Protesti in stavke botrujejo tudi motnjam v francoskem javnem prevozu in železniškem sistemu, ki pa so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa večinoma obvladljive. V Toulonu na jugu Francije so protestniki po navedbah televizije BFMTV zasedli železniške tire in ustavili železniški promet.

Sindikati napovedujejo nadaljevanje nasprotovanja reformi in za naslednji četrtek napovedujejo nov dan množičnih stavk in protestov.

Notranji minister Darmanin je policiji naročil, naj zaradi protestov, ki se nadaljujejo, poostri varovanje poslancev. Ti so, kot navaja minister po poročanju portala France Info, med drugim izpostavljeni grožnjam in žalitvam ter poškodovanju lastnine.

Španska vlada brez množičnega nasprotovanja potrdila pokojninsko reformo

Španska vlada premierja Pedra Sancheza je v četrtek potrdila pokojninsko reformo, ki med drugim predvideva povečanje prihodkov pokojninskega sklada s počasnim, toda vztrajnim višanjem prispevkov. Za razliko od Francije reforma, ki jo mora še potrditi španski parlament, ni naletela na množični odpor, čeprav jo kritizirajo podjetniki in opozicija.

Pokojninska reforma izpolnjuje zahtevo EU, ki z njo pogojuje nadaljnja izplačila sredstev Španiji iz sklada za okrevanje in odpornost. Njen cilj je sicer zagotoviti, da španski pokojninski sistem ostane finančno vzdržen, še posebej v luči prihajajočega izziva, ki ga bo predstavljalo upokojevanje t. i. baby boom generacije.

Prihodki španskega pokojninskega sklada naj bi se v skladu z reformo povečali s počasnim, a vztrajnim višanjem prispevkov. Prav tako naj bi se povečale državne subvencije in nižje pokojnine. Predvideva tudi uvedbo solidarnostne kvote za socialne prispevke oseb z višjimi dohodki. Reforma za razliko od Francije, kjer jo je vlada v četrtek sprejela mimo parlamenta, v Španiji ni naletela na množični odpor. Potrdili so jo sindikati, nasprotujejo pa ji podjetniki in konservativna opozicija.

Konservativna Ljudska stranka (PP) vodje opozicije Alberta Nuneza Feijoa nasprotuje predvsem načrtovanemu zvišanju prispevkov, ki ga je označila za "nov davek na delo in talent". Ob tem je napovedala ponovno reformo pokojninskega sistema, če bo konec leta zmagala na volitvah in se vrnila na oblast.

Za razliko od francoske reforme, ki med drugim predvideva zvišanje upokojitvene starosti z 62 na 64 let, podobnega ukrepa španska reforma ne vsebuje. V Španiji se namreč upokojitvena starost postopoma zvišuje že od leta 2013 in bo leta 2027 dosegla 67 let.