DL: Črni močeril brez vedenja Belokranjcev v ujetništvo

10.6.2023 | 20:00

Spomenik črni človeški ribici v Informacijskem centru Zupančič pri izviru Jelševnik (Foto: M. G.)

Niko Šuštarič: »Bobu je treba reči bob. Drugi naj se ne kitijo z našimi naravnimi dragulji« (Foto: M. G.)

Črni močeril

Belokranjski okoljevarstveniki zaradi izvzema črnega močerila za potrebe kranjskega Informacijskega centra SOS Proteus vložili tožbo – Kdaj bo zgrajena kanalizacija na Dobliškem hribu za odvajanje industrijskih, komunalnih in drugih odpadkov? – Minister pride, minister ne pride

V Belo krajino se malo ali skoraj nič ne vlaga, hkrati pa se iz nje brez vednosti jemlje tisto, kar se ne bi smelo – avtohtono, zaščiteno in zato še toliko vrednejše živo bitje, ki živi samo v skrivnostnem podzemlju izvira Jelševnik v bližini Črnomlja, črni močeril. Je komu sploh mar za to?

Članom društva Proteus, gibanja za naravo in okolje Bele krajine, in drugim belokranjskim okoljevarstvenikom je, zato se vrstijo predlogi, kako za vselej zaščititi endemit črnega močerila ali črno človeško ribico, ki je skrivnostna sorodnica običajne človeške ribice. Sodu so dno izbili kranjski rovi, razloži Niko Šuštarič, častni predsednik društva Proteus, v katerih so lani novembra odprli Informacijski center SOS Proteus. Ta je nastal v javno-zasebnem partnerstvu med Jamskim laboratorijem Tular in Mestno občino Kranj oziroma Zavodom za turizem in kulturo Kranj, v njem pa so, ne da bi v Beli krajini sploh vedeli za to, na ogled postavili tudi ogroženega črnega močerila.

»Ministrstvo za okolje in prostor je septembra lani izdalo temu zavodu dovoljenje, da lahko izvzame tri črne človeške ribice izpod Dobliškega hriba in osem belih, ki so jih prav tako poplave odplaknile iz podzemlja in so obležale na kraških travnikih na Planinskem polju v bližini Rakeka na Notranjskem,« je dejal Šuštarič. Po izvedbi so v društvu kmalu sprožili upravni spor in dosegli, da se bo postopek obnovil, v kratkem pričakujejo obravnavo in ponovno odločanje o tem. Hkrati so morali zaradi kratkega roka vložiti še tožbo na upravno sodišče, ta pa bo brezpredmetna ob ugodni rešitvi.

»Ko smo za nazaj pregledali druge listine in akte, nas je kratko malo zbodlo še eno neodgovorno in malomarno ravnanje državne birokracije. Pred leti je bilo namreč izdano dovoljenje za odvzem 80 primerkov živega črnega močerila izpod Dobliškega hriba, in ne iz Dobličice, kar pomeni, da nekdo na ministrstvu sploh ni vedel, kje je osnovno nahajališče. Po odvzemu brisov naj bi vse primerke vrnili, a nihče ni bil zadolžen, da bi spremljal postopek. Na kmetiji Zupančič ob izviru Jelševniščice je eno od treh do zdaj odkritih nahajališč črne človeške ribice na svetu, na kar smo seveda zelo ponosni. Tam je urejen infocenter, kjer si je črno človeško ribico v naravnem okolju mogoče tudi ogledati. Da je zadeva prava, so se prepričali številni obiskovalci,« je razložil Blaž Heij, predsednik društva Proteus.

Belokranjci so odločno proti temu, da bi njihova znamenitost šla v ujetništvo, hkrati pa se zavedajo resne ogroženosti črnega močerila zaradi industrijskih in komunalnih odplak, grožnja so tudi divja odlagališča. Kakovost habitata črnega močerila se slabša zaradi uporabe umetnih gnojil, pesticidov in težkih kovin. Eden izmed prvih ukrepov naj bi bila gradnja kanalizacije po pobočju Dobliškega hriba, za kar pa občina Črnomelj sama nima denarja. Z ministrom za naravne vire in prostor se dogovarjajo, aktivirali so celo tri lobiste, da bi se vendarle oglasil pri njih in se spoznal z razmerami. A se nič ne premakne, vse je tiho. Ko pa bo prišel, mu je treba pojasniti, da je treba projekt zaščite črnega močerila naposled končati.

Ob ogledu infocentra se vsakdo pouči, da so skoraj tristo let po odkritju njene bele sorodnice črno človeško ribico leta 1986 našli člani Inštituta za raziskovanje krasa v kraškem izviru Dobličica. Krasoslovec Andrej Mihevc je ocenil, da gre za novo vrsto človeške ribice. Leta 1990 so več primerkov odkrili v izviru Jelševnik v bližini Črnomlja. Biologa Boris Sket in Jan W. Arntzen sta leta 1994 črno človeško ribico znanstveno opisala.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 30. marca 2023

M. Glavonjić