Referenduma se je udeležilo 84,54 odstotka volivcev, je še sporočila volilna komisija, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije. Da bo nova ustava v tej totalitarni državi sprejeta, je bilo sicer pričakovano.
Nova ustavo prinaša še vrsto drugih sprememb, med drugim krepi socialne pravice in osebne svoboščine ter prepoveduje smrtno kazen, vendar pa naj bi bila primarno namenjena prav možnosti podaljšanja predsedniškega mandata 65-letnemu Mirzijojevu, ki je postal predsednik te nekdanje sovjetske republike leta 2016 po smrti diktatorja Islama Karimova, ki je vladal četrt stoletja.
Mirzijojevu se bo namreč sedanji, že drugi mandat, iztekel leta 2026. S sprejetjem nove ustave, ki sicer tako kot sedanja omejuje zaporedna predsedniška mandata na dva, se mu bosta prejšnji in sedanji mandat »izničila«. To mu bo omogočilo kandidaturo še za dva zaporedna mandata. Ker nova ustava podaljšuje tudi predsedniški mandat s petih na sedem let, bi to Mirzijojevu omogočilo, da ostane na čelu 35-milijonske srednjeazijske države do leta 2040.
Nova ustava tudi razglaša Uzbekistan za socialno državo, pri čemer se bodo socialne obveznosti države povečale, predvideva pa tudi zmanjšanje senata, zgornjega doma parlamenta, s 100 na 65 senatorjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Oba domova parlamenta sta sicer novo ustavo že potrdila.
Mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so danes sporočili, da je bil referendum tehnično dobro pripravljen in promoviran kot ukrep za krepitev vrste pravic in svoboščin, »vendar je potekal v okolju, v katerem ni bilo pravega političnega pluralizma in konkurence«.
Mirzijojev, ki je bil v času Karimova njemu zvesti predsednik vlade 13 let, se sedaj predstavlja kot napreden politik. Po prihodu na oblast je uvedel vrsto reform, med drugim je odpravil prisilno delo na bombažnih poljih. Vendar aktivisti opozarjajo, da se kršitve človekovih pravic nadaljujejo, dovoljena pa ni niti politična opozicija.