Dihamo strupen zrak

Nevarno za zdravje: V Ljubljani količina PM2,5 kar 500 odstotkov nad priporočili stroke

P.K.
19. 10. 2022, 12.42
Posodobljeno: 19. 10. 2022, 18.28
Deli članek:

Zdravnik Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je opozoril na obremenjenost ljubljanskega ozračja s PM2,5 delci.

Dreamstime
Zrak v Ljubljani je v nedeljo vseboval 28 mikrograma PM2,5 delcev na kubični meter, kar je 500 odstotkov nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije.

Ob bližajočem se Ljubljanskem maratonu, ki bo ta vikend, je zato tekače povabil, naj pretehtajo, ali je trenutna kvaliteta zraka primerna za njihovo udeležbo na omenjenem športnem dogodku, saj bodo zaradi tega izpostavljeni zelo onesnaženemu zraku.

Prihajajoči vikend bo v namreč v prestolnici potekal maraton, ki se ga je v predkoronskih časih vsako leto udeleževalo več kot 20.000 tekačev. Letos naj bi število prijav Slovencev in tujcev, ki se bodo odpravili na različno dolge proge, tudi najdaljšo, več kot 40 kilometrov dolgo, tej številki približalo.

"Na današnjem maratonu v Amsterdamu tekači dihajo zrak s koncentracijo PM2,5, ki znaša 5,8 mikrograma na kubični meter, kar je 20 odstotkov nad priporočili World health organization (Svetovne zdravstvene organizacije - SZO). Zrak v Ljubljani je v nedeljo, 16. oktobra, vseboval 28 mikrograma PM2,5 delcev na kubični meter, kar je 500 odstotkov nad priporočili SZO. Pred ljubljanskim maratonom preverite zrak v kotlini in se odločite, če se splača tvegati," je opozoril.

Zakaj je PM2,5 v tem času v Ljubljani tako visok?

Iz Agencije RS za okolje (ARSO) so sporočili, da je za trenutno slabo kakovost zraka odgovorno zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih kurilnih napravah. A težava za Ljubljano ni nova, kar priča tudi statistika agencije, ki pravi, da so mala kurišča k skupnim izpustom PM2,5 na ravni države v letu 2020 prispevala 74 odstotkov. K izpustom delcev seveda prispeva tudi cestni promet, a so PM2,5 iz cestnega prometa leta 2020 predstavljali 'samo' 5 odstotkov skupnih državnih izpustov, je pojasnil ARSO.

Dreamstime
Klimatologinja pravi, da trdi delci poleg najhujšega - raka, povzročajo še srčno-žilne bolezni, sladkorno in (po)slabšajo astmo.

"Visoke ravni delcev PM2,5 nakazujejo, da se je kurilna sezona že začela. Trenutna vremenska situacija z meglo in temperaturnim obratom pa onemogoča razredčevanje teh izpustov, tako ti ostajajo pri tleh, kjer jih vdihavamo," so besede ARSO. A konec tedna, ko naj bi Slovenijo prešla vremenska motnja, naj bi se situacija izboljšala, k čemur bo prispevalo zamenjava zračne mase. "Posledično se bodo znižale tudi koncentracije delcev PM2.5 in bo kakovost zraka v Ljubljani čez vikend boljša," so povedali.

Kurijo tudi plastiko

Še obširneje o ozadju trenutne situacije spregovori klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Pojasni, da je onesnaženost zraka z delci odvisna od dveh sklopov dejavnikov. Prvi je vezan na vire onesnaženja pri tleh. "Največji vir delcev PM10 in tudi PM2,5 so kurišča, običajno kar individualna po mestih. Kurilna sezona se je pri nas začela in virov je tako vsak dan več. Najeveč delcev je tam, kjer se kuri nekakovosten in celo vlažen les in tam, kjer uporabljajo peči s slabim izgorevanjem. Male kurilne naprave lahko izpuščajo tudi 20-krat več delcev, kot je predvideno," je opozorila in dodala, da marsikdo letos, če ima seveda možnost, raje še ne kuri plinske peči, tako zaradi cene in drugih negotovosti, ampak uporablja domač kamin.

Po njenih besedah tudi niso redki primeri, ko ljudje v malih kurilnih napravah kurijo celo plastiko in druge odpadke, kar je problematično, izpostavi. Podčrta, da bi lahko z rednim vzdrževanjem in pravilno uporabo kurilnih naprav ter uporabo suhega lesa, izpuste prašnih delcev in drugih škodljivih snovi zmanjšali, kar bi imelo občuten učinek na zdravje ljudi.

Dreamstime
Kajfeževa je povedala, da k onesnaženju zraka ta hip prispeva tudi dejstvo, da marsikdo še ne kuri plinskih peči, tako zaradi cene in drugih razlogov, ampak uporablja domač kamin.

Rak, kardiovaskularne težave

Kajfež Bogatajeva je jasna; poleg najhujšega - raka, delci v zraku povzročajo še srčno žilne bolezni, poslabšajo astmo, sladkorno bolezen in drugo. "Če bi povsod pri nas znižali vsebnosti delcev PM2,5 pod kritično mejo 10 mikrogramov in delcev PM10 pod 20 mikrogramov na kubični meter zraka, bi to po ocenah podaljšalo življenje ljudi za najmanj devet mesecev," je sporočila.

Da je onesnažen zrak velika težava, celo najpomembnejši javno zdravstveni problem, poudarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). "V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku. Temu tveganje za zdravje se vsaj v urbanem okolju praktično ni možno izogniti," so dejstva, s katerimi nas sooča inštitut.

Na udaru srce, možgani, pljuča, dihala

Kot objasnijo, epidemiološke raziskave dokazujejo, da še posebej na zdravje ljudi vpliva onesnaženost zraka z delci PM, kar pospremijo s statistiko: "Po ocenah SZO delci na letni ravni globalno povzročijo okoli 4,2 milijona prezgodnjih smrti zaradi možganske kapi, bolezni srca, pljučnega raka in kroničnih bolezni dihal."

A.N.R.R.
Lučka Kajfež Bogataj

Klimatologinja spregovori še o drugem sklopu dejavnikov, ki povečujejo onesnaženost, ki so reliefne in vremenske razmere. "Onesnaženost bo vedno večja v kotlinah in dolinah, kjer se pozimi nabira težji hladen zrak. Zato je tudi več megle in manj vetra, kar seveda omogoča, da se zrak ne meša in zato se koncentracije onesnažil kopičijo. To smo doživljali zadnje dni. Poleg tega je prisotna še temperaturna inverzija, vezana na anticiklon, torej na središče visokega pritiska v naši okolici. Inverzija zadržuje hladen zrak pri tleh, v višinah pa je bistveno topleje. Posledica je, da je mešanje zraka minimalno, dotoka svežega zraka ni, prav tako ne vetra. Predstavljajmo si, kot da je naše kotline, še zlasti Ljubljansko, pokrila nevidna pokrovka. Zrak pod njo pa iz dneva v dan sprejema vse več delcev. V alpskih kotlinah so lahko v takih primerih koncentracije ogljičnih delcev do 6-krat višje kot na ravninah," je razložila Lučka Kajfež Bogataj.

Je ta vikend varno teči?

Situacija se bo izboljšala, je še dodala, in to takoj, ko nastopi vremenska sprememba z dežjem, vetrom in odmikov anticiklona, kar bo prihajajoči konec tedna. "Poslabšanje vremena tako pomeni bistveno izboljšanje kakovosti zraka. Zato v nedeljo, kot kaže, zrak ne bo več obremenjen z delci in tudi za tekače bo problem manjši."