Šrilanka je v soboto sporočila, da se je strinjala, da se kitajska ladja Yuan Wang 5 lahko zasidra v njihovem pristanišču, po poročanju Reutersa pa je ta zdaj že prispela v pristanišče Hambantota, ki so ga v Šrilanki zgradili prav Kitajci.
Tuji varnostni analitiki Yuan Wang 5 opisujejo kot eno najnovejših kitajskih ladij za sledenje vesoljskim plovilom, ki se uporablja tudi za spremljanje izstrelitev satelitov, raket in medcelinskih balističnih izstrelkov. Že dalj časa pa predstavlja ta ladja jabolko spora med Indijo in Kitajsko, dvema državama, ki sta v času gospodarske krize tej otoški državi pomagali največ.
Indijo skrbi, da bi Kitajska šrilanško pristanišče, ki se nahaja v neposredni bližini glavne pomorske poti med Azijo in Evropo, uporabila kot vojaško bazo. Ta država v neposredni bližini Šrilanke je sicer navedbe, da je naj bi od otoka zahtevala, da ladji zavrne dovoljenje za vplutje in zasidranje v pristanišču, zanikala.
Ameriški Pentagon medtem trdi, da ladje Yuan Wang upravljajo Strateške podporne sile Ljudske osvobodilne vojske na Kitajskem.
Kitajska objavila posnetek strateških otokov v bližini Tajvana. Tajvan: Kitajska pretirava
Poveljstvo Ljudske osvobodilne vojske, kitajska vojaška enota, ki je odgovorna za območje ob Tajvanu, je pred tem v ponedeljek objavila videoposnetek otokov Penghu, ki ga je posnelo kitajsko letalo, še poroča Reuters. To pa Tajvanu ni bilo po godu. Kitajsko je po objavi posnetka strateško lociranih otokov, kjer je tudi glavno tajvansko letalsko oporišče, obtožil izvajanja "trikov".
"Kitajska je uporabila trike kognitivnega bojevanja, da bi pokazala, kako močno se je približala otokom," je dejal namestnik načelnika štaba tajvanskih zračnih sil za operacije Tung Pei-lun. Dejal je, da to ni res, ter novinarjem v Tajpeju povedal, da Kitajska izvaja informacijsko vojno. Ni pa želel odgovoriti na vprašanje, kdo je posnel videoposnetek.
Tajvansko obrambno ministrstvo je sicer v ponedeljek sporočilo, da so bila tistega dne otokom najbližja kitajska letala štirje lovci J-16. Ti so prečkali sredinsko črto Tajvanske ožine, vendar pa naj bi ostali bližje kitajski obali kot Penghu. Thung je dejal, da se je Tajvan takrat zavedal dogajanja na nebu severno in jugozahodno od Tajvana. "Odzvale so se tako zračne kot tudi kopenske sile za zračno obrambo," je dodal.
Kitajska, ki je po odločitvi predsednice predsedniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, da kljub nasprotovanju Kitajske obišče Tajvan, čemur je kasneje v nedeljo in ponedeljek sledilo še pet ameriških uradnikov, v bližini Tajvana izvedla obsežnejše vojaške vaje.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.