Socialni demokrati si bodo po napovedih prizadevali pod svoje okrilje prevzeti štiri ministrstva – za zunanje zadeve, pravosodje, delo in gospodarstvo. Levica naj bi si ob tem obetala tri ministrske resorje. Foto: BoBo/Borut Živulović
Socialni demokrati si bodo po napovedih prizadevali pod svoje okrilje prevzeti štiri ministrstva – za zunanje zadeve, pravosodje, delo in gospodarstvo. Levica naj bi si ob tem obetala tri ministrske resorje. Foto: BoBo/Borut Živulović

Po zadnjih informacijah bodo na torkovem prvem uradnem sestanku strank Gibanje Svoboda, SD in Levica na mizi konkretna imena kandidatov za ministrice in ministre. Po poročanju Televizije Slovenija bo imela vsaka od strank s seboj predlog od osmih do desetih imen, na sestanku pa naj bi nato izbrali najprimernejše kandidate in tudi določili, kdo bodo ministri in katera ministrstva bodo vodili. Ob tem naj bi po napovedih prihodnjo vlado sestavljal večji delež žensk kot do zdaj, v Golobovi vladi bi tako lahko polovico resorjev vodile ministrice.

V stranki SD, ki je na državnozborskih volitvah osvojila sedem poslanskih mest, si želijo izpogajati vsaj štiri ministrske resorje, v Levici, ki bo v novi sestavi DZ-ja imela pet poslancev, pa računajo, da bodo vladno ekipo sestavljali vsaj trije njihovi ministri. Po poročanju portala N1 naj bi bile za Gibanje Svoboda želje SD-ja in Levice sicer prevelike, zato bi se lahko pogajanja razpletla tudi z manjšim izkupičkom obeh strank.

Če bi SD dobil štiri, Levica pa tri ministrstva, bi Gibanje Svoboda ob nespremenjenem številu ministrstev imelo 10 ministrov. Glede na napovedi se sicer tudi tukaj obetajo spremembe. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je namreč že napovedal tudi spremembo zakona o vladi. Med drugim naj bi se ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport razdelilo na dve ministrstvi – ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost, inovacije in digitalizacijo –, združili pa bi se ministrstvi za infrastrukturo in okolje. V Gibanju Svoboda bodo sicer po napovedih med drugim prevzeli vodenje finančnega in zdravstvenega ministrstva ter nov resor, ki bo združeval področje okolja in infrastrukture.

Kdo so neuradni kandidati za nove ministre?

V javnosti krožijo imena potencialnih ministrskih kandidatov

V javnosti se sicer v zadnjih dneh pojavlja veliko informacij, kdo bi lahko sestavljal novo vladno ekipo. Jasno je, da bo premiersko mesto prevzel predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Med imeni, ki bi lahko zasedla vidnejše položaje v vladi ali na ministrstvih, pa se omenjajo še nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar kot kandidatka za notranjo ministrico, bančnik Igor Stebernak kot potencialni finančni minister in podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos. Druga podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je medtem kandidatka za predsednico državnega zbora. Kot člana ministrske ekipe iz kvote Gibanja Svoboda pa se po poročanju Televizije Slovenija ne omenja več ortopeda Danijela Bešiča Loredana, ki so ga številni videli na čelu ministrstva za zdravje. Da računa na ministrski položaj, je na programski konvenciji stranke marca sicer nakazal tudi sam.

Sorodna novica Parlament naj bi prvič v zgodovini Slovenije vodila ženska

Iz vrst SD-ja bo predsednica stranke Tanja Fajon najverjetneje postala zunanja ministrica, za pravosodno ministrico naj bi kandidirala Dominika Švarc Pipan, Miran M. Cvikl bi lahko prevzel vodenje gospodarskega ministrstva, Andreja Katič pa bi bila nova obrambna ministrica. Med ministrskimi kandidatkami iz stranke SD se omenja tudi izredna profesorica na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Emilija Stojmenova Duh.

SD naj bi predlagal tudi ekipo za vodenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, po poročanju portala N1 naj bi bil kandidat za ministra član stranke, ki še nikoli ni bil na ministrski funkciji, čeprav naj bi obstajala tudi možnost, da bo delo prevzela Levica. Stranka Levica bo sicer za ministra predlagala koordinatorja Luko Mesca, kot mogoča kandidata se omenjata tudi Nataša Sukič in Matej Tašner Vatovec.

Kot potencialna člana vladne ekipe se že od volitev dalje omenjata tudi Alenka Bratušek in Marjan Šarec, ki se jima s svojima strankama ni uspelo uvrstiti v parlament. Po informacijah Televizije Slovenija naj sicer ne bi postala ministra, lahko pa bi zasedla funkciji državnih sekretarjev. Nekateri strokovni sodelavci LMŠ-ja in nepovezanih poslancev naj bi sicer sodelovali tudi v poslanski skupini Gibanja Svoboda.

Poleg predstavnikov Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice naj bi v vladni ekipi sodelovali tudi predstavniki LMŠ-ja in SAB-a. Na kakšen način bodo vključeni, za zdaj uradno še ni znano. Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Poleg predstavnikov Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice naj bi v vladni ekipi sodelovali tudi predstavniki LMŠ-ja in SAB-a. Na kakšen način bodo vključeni, za zdaj uradno še ni znano. Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Sorodna novica Krek Golobovo napoved menjave direktorja NIJZ-ja razume kot nedopusten politični pritisk

Obetajo se tudi številne menjave v državnih podjetjih

Nova vlada bo imela v prihodnje tudi priložnost za kadrovanje v državnih podjetjih in nekaterih javnih institucijah. Najverjetnejši koalicijski partnerji zatrjujejo, da bodo izbirali strokovne, kompetentne ljudi.

Kot je poročal Radio Slovenija, je jasno, da bo nova vlada med drugim menjala ljudi na SDH-ju, kjer je trenutni predsednik nadzornega sveta Ivan Simič, ki je sicer že napovedal, da bo ob nastopu novega finančnega ministra odstopil tudi z mesta direktorja finančne uprave, in na DUTB-ju, ki ga vodi odvetnik Franci Matoz. Nato bodo predvidoma sledile menjave v državni energetiki in infrastrukturi, kamor sodijo Dars, 2TDK, Slovenske železnice, tudi na Telekomu in drugih podjetjih, kjer je močno sled pustila zdajšnja vlada.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je napovedal tudi verjetne menjave v vodstvu policije in Sove ter na NIJZ-ju, kjer vidi nekdanjega direktorja Ivana Eržena.

Nova vladna ekipa bi bila lahko v celoti sestavljena v prvi polovici junija

Sorodna novica Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija

Slovenija bi novo vlado sicer lahko dobila v roku dobrega meseca. Kot je po neformalnem srečanju z zmagovalcem volitev Robertom Golobom dejal predsednik republike Borut Pahor, bo ukaz o sklicu konstitutivne seje državnega zbora izdal takoj, ko prejme poročilo o končnem izidu volitev. DVK mora sicer končni izid potrditi do 10. maja.

Predsednik Pahor je napovedal, da bi bila lahko konstitutivna seja DZ-ja 13. maja. Ko bo novoizvoljeni predsednik ali predsednica DZ-ja predsednika Pahorja obvestil oz. obvestila, da so konstituirane tudi poslanske skupine, se bo Pahor z njimi posvetoval o predlogu za mandatarja, ki ga bo nato predvidoma izdal 23. maja. Tako Pahor kot Golob sta napovedala, da bi, če ne bo večjih zapletov, novo vlado tako lahko dobili v prvi polovici junija.