To je pokazala raziskava, ki jo je vodil Seth Flaxman z Imperial College v Londonu in je bila objavljena v znanstveni reviji Lancet, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Gre za pomembno, a doslej v veliki meri spregledano posledico pandemije, je ob objavi izsledkov raziskave ocenil Nacionalni inštitut za zdravje ZDA (NIH). Raziskava jasno kaže, da bi morala psihosocialna in ekonomska podpora tem otrokom igrati osrednjo vlogo v odzivu na pandemijo.
Raziskovalci so svoje delo med drugim utemeljili na podatkih o številu rojstev in številu smrtnih žrtev covida-19 iz približno 20 držav. Zbiranje teh podatkov se po državah sicer močno razlikuje, zato gre v določeni meri za približke oziroma ocene, a dejanske številke so verjetno še višje, so pojasnili avtorji študije.
Posebej visoko število otrok, ki so zaradi pandemije postali polsirote ali sirote, je – glede na število prebivalstva – v Južni Afriki, Mehiki, Braziliji in Kolumbiji. Število otrok, ki so izgubili očeta, je od dva- do petkrat višje od števila otrok, ki so izgubili mamo.
