S 35 metri je See Monster 15 metrov višja od slovitega Angela severa, monumentalne skulpture Antonyja Gormleyja. V Veliko Britanijo so jo privlekli na splavu, večjem od nogometnega igrišča. Foto: See Monster/Facebook
S 35 metri je See Monster 15 metrov višja od slovitega Angela severa, monumentalne skulpture Antonyja Gormleyja. V Veliko Britanijo so jo privlekli na splavu, večjem od nogometnega igrišča. Foto: See Monster/Facebook

Obmorsko mesto Weston ob Bristolskem prelivu je začasni dom za naftno ploščad, ki zdaj v svojih štirih nadstropjih med drugim gosti razbohoten nasad drevja, cvetlic in drugega rastja. Prav tako so prostor dobili amfiteater, slap in kinetična instalacija iz šest tisoč aluminijastih ploščic, ki ustvarja iluzijo "lusk" morske pošasti. 16-metrski žerjav predstavlja vrat in glavo te mitske živali, desetmetrski slap pa naj bi proizvajal njeno "rjovenje".

Prvi dan je bila Morska pošast odprta samo za tamkajšnje prebivalce, že od sobote pa tudi za splošno javnost.

35 metrov visoka struktura predstavlja prvo tovrstno predelavo naftne ploščadi na svetu; v Westonu pričakujejo približno 300 obiskovalcev vsak dan. Ideja projekta je spremeniti predsodke javnosti v povezavi s tem, kako kot družba ravnamo z odsluženo industrijsko infrastrukturo. Za projektom stoji oblikovalski biro Newsubstance iz Leedsa, poteka pa pod okriljem festivala Unboxed: Creativity in the UK.

Ideja instalacije je, da bo pomagala načeti pogovore o potencialni rabi odsluženih industrijskih struktur, o obnovljivi energiji, trajnosti in britanskem vremenu. Foto: See Monster/Facebook
Ideja instalacije je, da bo pomagala načeti pogovore o potencialni rabi odsluženih industrijskih struktur, o obnovljivi energiji, trajnosti in britanskem vremenu. Foto: See Monster/Facebook

Poglavje zasmehovanega "festivala brexita"
Unboxed je, če posplošimo, nabor desetih javnih umetniških del velikih dimenzij po celotni Veliki Britaniji; See Monster je deveto delo s tega seznama. Projekt Unboxed, prvotno imenovan "Festival Brexita" (kar naj bi ljudi odvračalo, zato sprememba imena), je bil deležen številnih kritik, predvsem zato, ker je britanske davkoplačevalce stal 120 milijonov funtov. ("Zdi se, da večina dogodkov poteka na premici od poblaznelih in slabo izpeljanih do poblaznelih in slabo obiskanih," se je v nedavni kritiki pridušala Guardianova recenzentka.) Kreativni direktor Martin Green sicer na te očitke odgovarja, da so ljudje absolutno dobili "dovolj za svoj denar".

See Monster je zaradi vremenskih nihanj (najprej je bilo prevroče, nato pa preveč vetrovno) z odprtjem tudi dva meseca zamujala – obiskovalce bi po prvotnih načrtih morala pozdraviti že v juliju; 13. julija so namreč ploščad privlekli na plažo v Severnem Somersetu.

"Morska pošast bo ogromna spodbuda za lokalno gospodarstvo, zadnja faza – plezanje ljudi na ploščad – pa bo v jesenskih mesecih v Severni Somerset pritegnila ljudi, ki zunaj turistične sezone sicer ne bi prišli," je za BBC ocenil mestni svetnik Mark Canniford.

V Westonu upajo, da jim bo See Monster pripeljala ljudi na podoben način, kot je to leta 2015 uspelo Banksyjevi instalaciji Dismaland, satirični reinterpretaciji zabaviščnega parka. Foto: See Monster/Facebook
V Westonu upajo, da jim bo See Monster pripeljala ljudi na podoben način, kot je to leta 2015 uspelo Banksyjevi instalaciji Dismaland, satirični reinterpretaciji zabaviščnega parka. Foto: See Monster/Facebook

"Navdušeni smo, da se ljudje, ki so zadnje mesece spremljali preobrazbo Morske pošasti, zdaj povzpnejo na njen krov," je komentiral direktor Newsubstance Patrick O'Mahony. "Upamo, da bo ta enkratna izkušnja, ki se je začela kot eksperiment iz izobraževanja in ustvarjalnosti, pustila veliko in dolgotrajno dediščino."

Se pa O'Mahony zaveda, da ena največjih javnih umetnin v britanski zgodovini pač ne bo vsem všeč. "Vedeli smo, da bodo mnenja deljena. Raje vidimo, da jo ljudje ljubijo ali pa sovražijo, kot da so do nje brezbrižni. Nič ni hujše kot to, da narediš nekaj, na kar nima javnost nobenega odziva."

Opomin, da še lahko preoblikujemo svojo prihodnost
Projekt je imel tudi svojo svetovalko s področja okoljskih znanosti, Ello Gilbert: "Morska pošast je opomin, da je naša industrijska zgodovina vplivala na okolje, in opomin, da lahko s preobrazbo infrastrukture, kakršna so naftne in plinske ploščadi, preoblikujemo tudi svojo prihodnost. Morska pošast je priložnost, da razmislimo o rešitvah in potencialni prihodnosti, ki jo lahko ustvarim skupaj, priložnost, da osupnemo nad neverjetnimi prizori vremena, da smo navdušeni nad znanostjo, ki je pri tem na delu, in da bolje razumemo svoj planet."

Novembra bodo ploščad razrezali in posamezne dele reciklirali, umetnine in zelenje pa bodo dobili nov dom. Foto: See Monster/Facebook
Novembra bodo ploščad razrezali in posamezne dele reciklirali, umetnine in zelenje pa bodo dobili nov dom. Foto: See Monster/Facebook

Kaj pomagajo krilatice o obnovljivi energiji, če ...
Kritiki sicer opozarjajo tudi na vpadljivo ironijo v samem srcu projekta, ki je nastal z državnim denarjem – opozarjal naj bi na potencial obnovljive energije, obenem pa je minister za energijo Jacob Rees-Mogg v preteklosti jasno izrazil svojo strategijo, da bi rad iztisnil "vse do zadnjega kubičnega metra zemeljskega plina" iz Severnega morja, in to prav s pomočjo ploščadi, kakršna je (bila) pričujoča.

Navzkriž z idejo trajnosti je tudi dejstvo, da bo Morska pošast v Westonu gostovala samo zelo kratek čas – predvsem zato, ker bi ogromna gmota najverjetneje porušila bioritem različnih pobrežnikov, ki pridejo tja prezimovat.

Novembra bodo ploščad razrezali in posamezne dele reciklirali, umetnine in zelenje pa bodo dobili nov dom.