Z leve: Melani Pyvovar, Rudi Pančur, Klara Senica. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Z leve: Melani Pyvovar, Rudi Pančur, Klara Senica. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Vladimir Vladimirovič Majakovski (1893–1930) je bil sovjetski pesnik, dramatik, umetnik in igralec. Bil je prominentna osebnost ruskega futurizma in eden od podpisnikov futurističnega manifesta Klofuta javnemu okusu (1913). Njegov pogreb je bil tretji najbolj množično obiskan v sovjetski zgodovini (prekosila sta ga samo Leninov in Stalinov pogreb) – udeležilo se ga je 150 tisoč ljudi. Foto: Wikipedia
Vladimir Vladimirovič Majakovski (1893–1930) je bil sovjetski pesnik, dramatik, umetnik in igralec. Bil je prominentna osebnost ruskega futurizma in eden od podpisnikov futurističnega manifesta Klofuta javnemu okusu (1913). Njegov pogreb je bil tretji najbolj množično obiskan v sovjetski zgodovini (prekosila sta ga samo Leninov in Stalinov pogreb) – udeležilo se ga je 150 tisoč ljudi. Foto: Wikipedia

V program je z arhivskimi ponovitvami in sporadičnimi premierami novih slušnih branj vpeta kar šest dni v tednu na dveh nacionalnih programih, kar govori v prid njeni vitalnosti. S podaljšano dostopnostjo na zahtevo na različnih spletnih platformah RTV Slovenija pa opaža izjemno statistiko poslušanj, kar gotovo kaže na to, da se zanimanje za take radiofonske oblike povečuje. Čeprav je 21. stoletje eno najbolj vizualnih in brutalno konkretnih; torej je vse tisto, kar slušna igra ni. Morda pa ji prav zato ta značajska poteza gre tudi v prid. Sicer pa v drugem tednu maja spored radijskih iger ponuja razgibano krajino zgodb posameznikov, ujetih med včeraj, danes in same sebe.

Svojevrstna detektivka o politični represiji nad umetnostjo, umetniki in nad slehernikom
Dvodelna zgodba Gorana Gluvića, po kateri je nastala ponedeljkova igra na Arsu, sprva povzema dogodke in politične razmere zadnjih dveh dni pesnikovega življenja, kakor so jih zabeležili zgodovina in pričevanja njegovih prijateljev. V drugem, fiktivnem delu pa osvetli nenaklonjeni odnos Majakovskega, ki je storil samomor 14. aprila 1930, do Jesenina, ki je pet let prej umrl na enak način.

Igro iz leta 1989 je zrežiral Igor Likar, v vlogi Majakovskega je Boris Cavazza, v vlogi Jesenina pa Aleš Valič.

Reminiscence nekega preteklega življenja
Na 9. maj, ki v kolektivnem spominu ostaja kot dan osvoboditve Ljubljane in konec druge vojne v teh krajih, je v torkov termin radijske igre na Prvem našla pot Fotografija, nastala po istoimenski kratki zgodbi Gabrijele Babnik. Intimna zgodba ženske, ki je preživela partizanstvo, se poročila in v brutalnem vojnem obdobju imela skrivno intimno razmerje, je večplastna in fragmentarna. Prek kratkih reminiscenc in komentarja pa odslikava tudi položaj in boj žensk za druge ideale, kot se sicer izkazujejo v sedanjosti.

Igro iz leta 2015 je zrežiral Jože Valentič, v dvojni vlogi osrednje junakinje pa nastopata Ivanka Mežan in Tina Potočnik.

Prizor iz osvobojene Ljubljane leta 1945. Foto: Inštitut za delavske študije
Prizor iz osvobojene Ljubljane leta 1945. Foto: Inštitut za delavske študije

Rada sem delala. Ni mi bilo za slavo.
V srednem terminu kratke radijske igre na Arsu se nadaljuje cikel portretnih študij najpomembnejših ustvarjalcev radijske igre na Slovenskem v počastitev jubileja, 60. obletnice programa Ars. Dokumentarno majsko popotovanje nadaljuje delo in ustvarjanje režiserke Rosande Sajko, ki se je od tega sveta poslovila zadnjega maja leta 2022. S svojim režijskim, torej praktičnim, kot tudi razvejanim teoretičnim delom je močno zaznamovala radijsko igro na Slovenskem. Še posebej radijsko igro za otroke, saj tudi v širšem evropskem merilu velja za eno od pionirk te zvrsti. Zapustila nam je mogočen opus iger, ob katerih so odraščale generacije otrok in se tako vtisnile v njihove dolgoročne spomine na otroštvo. Avtor in režiser portreta z naslovom Rada sem delala. Ni mi bilo za slavo. je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Rosando Sajko tudi pogovarjal.

S svojim režijskim, torej praktičnim, kot tudi razvejanim teoretičnim delom je Rosanda Sajko močno zaznamovala radijsko igro na Slovenskem. Foto: Radio ARS/Voranc Vogel
S svojim režijskim, torej praktičnim, kot tudi razvejanim teoretičnim delom je Rosanda Sajko močno zaznamovala radijsko igro na Slovenskem. Foto: Radio ARS/Voranc Vogel

Visoka pesem – kot aluzija ali premena?
Že naslov pove, da gre v četrtkovi igri na Arsu za svojevrstno povezavo z znamenito Visoko pesmijo iz Biblije za enega najlepših ljubezenskih spevov v svetovni književnosti, ki ga je postarani kralj Salomon namenil svoji mladi ljubimki Sulamit, in z njim postavil večen spomenik ljubezni. Visoka pesem francoskega avtorja Jeana Giraudouxa pa se dogaja drugje – v Parizu ob izteku tridesetih let prejšnjega stoletja, na lepi terasi pariške restavracije. Na njej priletni predsednik Claude, očitno visok državni funkcionar, pričakuje svojo ljubimko Florence, dočaka pa konec njunega razmerja in hkrati tudi slovo od ljubezni. V zgodbi o ljubezni med predsednikom in mladim dekletom pokaže Giraudoux vse razkošne registre svoje pesniške domišljije in razodene tudi nekatere najrahlejše vzgibe človeške psihe.

Igro iz leta 1967 je režiral Hinko Košak, v osrednjih vlogah pa nastopajo Majda Potokar, Vladimir Skrbinšek, Boris Kralj in Stane Sever.

Prijateljstvo kot dragoceno notranje ogledalo
Tudi druga majska sobota v terminu kratke radijske igre na Prvem nadaljuje svojevrstni premierni cikel Avtoportreti, ki ga je režiserka Ana Krauthaker idejno zasnovala in razvila skupaj z učenci Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik.

Svojevrstno slušno krožno pot k sebi, saj sami sebe vidimo tudi kot odsev v drugem, nadaljuje prijateljstvo kot dragoceno notranje ogledalo. V njem namreč vidimo tako prijatelja kot tudi sebe. Ena od prepletenih niti med Melani Pyvovar in Klaro Senico, avtoricama tokratnega avtoportreta, pa je glasba, skladba, za katero sta napisali besedilo in mu dali moč glasu. Izvirno glasbo podpisuje Rudi Pančur, tonsko podobo pa Sonja Strenar.

Ko zlezeš vase …
Drugi majski teden bo v nedeljo na Prvem kot vedno sklenila radijska igra za otroke. Radijsko igro Medvedek zleze vase, eno najbolj priljubljenih iger po zgodbah izjemnega radiofonskega pisca Franeta Puntarja. Seveda pa jo moramo poslušati, tako kot vsako slušno igro, z veliko domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj, in odpotuje vse do svojega srca.

Igro iz leta 1969 je zrežirala Rosanda Sajko, v osrednjih vlogah pa nastopata Jurij Souček kot Plezalček in Jana Osojnik kot Medvedek.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365.

Spored radijskih iger od 8. do 14. maja 2023

Ponedeljek, 8. maj – praznik dela
Radijska igra 22.05 (Ars)
Goran Gluvić: Smrt Majakovskega

Torek, 9. maj – dan osvoboditve Ljubljane
Radijska igra 21.05 (Prvi)
Gabrijela Babnik: Fotografija

Sreda, 10. maj

Kratka radijska igra 13.05 (Ars)
Klemen Markovčič: Rada sem delala. Ni mi bilo za slavo. – portretna študija režiserke Rosande Sajko (cikel ob 60. obletnici programa Ars)

Četrtek, 11. maj
Radijska igra 22.05 (Ars)
Jean Giraudoux: Visoka Pesem

Sobota, 13. maj
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi)
Melani Pyvovar in Klara Senica: Avtoportret (premiera)

Nedelja, 14. maj
Radijska igra za otroke 08.05 (Prvi)
Frane Puntar: Medvedek zleze vase