Posveti v vseh 12 slovenskih statističnih regijah bodo potekali med 15. marcem in 21. aprilom. Prvi posvet bo v Celju, v petek bo sledil še posvet v Kranju. Prihodnji teden bosta posveta v Trbovljah in Krškem. V Mariboru bo 29. marca, nato naslednji dan v Murski Soboti. Aprila bodo posveti potekali v Novem mestu, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici in Kopru, zadnji posvet bo v Ljubljani.

Regionalni obiski ekipe ministrstva za kulturo

Ministrstvo na posvete vabi vse deležnike v kulturi, kot so samozaposleni in drugi zaposleni v kulturi, javni zavodi, nevladniki, ljubitelji in prvič tudi občinstvo, ter predstavnike občin, razvojnih agencij in drugih resorjev. Z ministrstva se bodo posameznih posvetov udeležili ministrica Asta Vrečko oziroma državna sekretarja Marko Rusjan in Matevž Čelik Vidmar ter drugi predstavniki ministrstva.

Ob začetku posvetov bo v sredo, 15. marca, tudi zaživel poseben spletni obrazec, prek katerega bo ministrstvo zbiralo morebitne predloge zainteresirane javnosti.

Jeseni formalna razprava o predlogu NPK-ja
Izsledke posvetov in preostalih predlogov bodo nato na ministrstvu za kulturo proučili, tako da naj bi jeseni sledila formalna razprava o samem predlogu spremenjenega nacionalnega programa za kulturo (NPK) in ustreznem akcijskem načrtu, ki ga do zdaj še ni bilo. Oba dokumenta naj bi bila nato do konca leta sprejeta na vladi in vložena v parlamentarni postopek.

Ministrica je za medije dejala, da bo NPK kot strateški dokument opredelil celotno področje kulture in umetnosti, zato je dobro, da so pri njegovi pripravi vključeni vsi deležniki. Od posvetov si na ministrstvu želijo, da bi slišali čim več konkretnih predlogov.

Na ministrstvu sicer od začetka septembra, ko je začel delovati direktorat za kulturne politike, poteka strateški razmislek o NPK-ju in viziji strategije Slovenije na področju kulture in umetnosti. Po besedah Aste Vrečko gre za model, ki bo vključujoč, sodoben, odprt in dostopen vsem skupinam ljudi, in vizijo, kam si Slovenija kot država želi priti in kakšno vlogo imata kultura in umetnost v slovenski družbi. Pri tem bo seveda potrebno tudi medresorsko sodelovanje, saj ni resorja, ki se ne bi dotikal kulture in umetnosti, je še dejala ministrica.

Državni zbor je sicer nov NPK za obdobje 2022–2029 sprejel februarja lani, torej še v času prejšnje vlade, ko je bil po petih letih sprejet nov strateški dokument za kulturo.

Sorodna novica Asta Vrečko: "Preveč je bilo zapisovanja zgolj nekih spiskov želja"

Vprašanje dostopnosti kulture za vse
V ospredju razmisleka o prihodnji kulturni politiki je tudi dostopnost kulture, kar naj bi bilo omogočeno vsem, tudi starejšim, gibalno, senzorno oviranim, socialno šibkejšim in drugim, ki jim je bila kultura tako ali drugače do zdaj morda nedostopna. Kultura naj bi tako postala eden od predpogojev za ustvarjanje družbe enakosti, socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja.

Namen spremenjenega NPK-ja je sicer doseči transparentno, mrežno in sledljivo vez med posameznimi ukrepi ter strateškimi cilji in izzivi, ki naj bi bili vključeni v tri stebre. Prvi steber bo kulturo vzpostavil kot temeljni gradnik za vključujočo in povezano družbo. Drugi steber se bo ukvarjal z zagotavljanjem umetnosti in kulture kot javnega dobrega. Tretji bo prek sledenja razvojnim ciljem kulturo vzpostavil kot gradnik trajnostne prihodnosti. Ob spremembi NPK-ja in sprejemu njegovega akcijskega načrta na ministrstvu za kulturo za letos načrtujejo tudi spremembo krovnega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in reformo statusa samozaposlenih v kulturi.

Ob omenjenih 12 posvetih v mesecu in pol bodo na ministrstvu ustanovili tudi posebno delovno skupino za pripravo obeh dokumentov, medresorsko delovno skupino in niz fokusnih skupin za prečne politike.