“Evropski svet ostro obsoja uničevanje ter nezakonito prisvajanje ukrajinskih proizvodov s strani Rusije,” so voditelji zapisali v sklepih dvodnevnega izrednega zasedanja v Bruslju. “Evropski svet poziva Rusijo, naj odpravi blokado ukrajinskih pristanišč v Črnem morju in omogoči izvoz prehranskih izdelkov, predvsem iz Odese,” so še poudarili.

Predsedniki vlad in držav članic so Svet EU, v katerem se sestajajo predstavniki držav, pozvali, naj pospešijo vzpostavljanje t. i. solidarnostnih pasov, ki jih je Evropska komisija predlagala, da bi olajšali izvoz prehranskih izdelkov iz Ukrajine.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pojasnila, da je v ukrajinskih skladiščih 20 milijonov ton pšenice, ki jo je treba izvoziti. Ukrajina je običajno po njenih besedah izvozila pet milijonov ton na mesec. Zdaj pa jim s solidarnostnimi pasovi, ki omogočajo izvoz po cestah in železnicah, uspe izvoziti med 200.000 in milijon ton pšenice.

“To traja dlje in je težje, a to lahko storimo že zdaj, in to tudi počnemo,” je poudarila na novinarski konferenci po vrhu.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je povedal, da EU podpira vse napore Združenih narodov, da bi našli dogovor za odprtje pomorskega koridorja v Črnem morju. To bi bila najboljša možnost za izvoz iz Ukrajine, je dejal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je glede tega po zasedanju sporočil, da sta skupaj z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v nedavnem telefonskem telefonu predlagala, da bi blokado pristanišča v Odesi opredelili v resoluciji Združenih narodov.

Bo Afrika priskočila na pomoč?

Na delu današnjega zasedanja o prehranski varnosti je sicer sodeloval tudi predsednik Afriške unije (AU) Macky Sall, s katerim so govorili o operativnem sodelovanju med AU in EU pri soočanju z izzivi na področju prehranske varnosti, je povedal Michel. Pri tem je omenil možnost ukrepov za okrepitev produktivnosti v Afriki in podporo, s katero bi se izognili tej krizi, ki bi lahko privedla do napetosti v nekaterih afriških državah, ki pa bi lahko imele negativne posledice tudi za Evropo.

Predsednik Senegala Sall se je prav tako zavzel za sodelovanje Afriške in Evropske unije na področju prehranske varnosti. Tudi on je poudaril, da ruska blokada Odese otežuje izvoz hrane iz Ukrajine, in podprl prizadevanja za odprtje tega pristanišča.

“Rad bi vam tudi povedal, da so naše države zelo zaskrbljene zaradi postranskih posledic motenj, ki jih povzroča blokada sistema Swift,” je poudaril v nagovoru, ki je dostopen tudi v pisni obliki. EU je namreč v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino več ruskih bank izključila mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift.

“Če je sistem Swift oviran, to pomeni, da tudi če proizvodi obstajajo, se pri plačevanju zaplete,” je pojasnil. Pozval je, da pristojni ministri obeh strani poiščejo ustrezne rešitve.

Von der Leynova je medtem izpostavila še okrepitev lastne proizvodnje hrane v EU, pri čemer pričakujejo izvoz rekordnih 40 milijonov ton žita v letih 2022 in 2023. “Pri tem vse partnerje po svetu pozivamo, naj ne omejujejo globalne trgovine s prehranskimi izdelki,” je dejala.

STA