Parlamentarne volitve v Estoniji: rekordno število ljudi glasovalo prek spleta

Volišča se bodo zaprla ob 20. uri po estonskem času, oziroma ob 19. uri po srednjeevropskem, rezultati pa bodo verjetno znani po polnoči, ko bodo obveljali tudi rezultati elektronskega glasovanja, je na spletni strani zapisala estonska volilna komisija.

Rezultati glasovanja prek spleta in na klasičen način z glasovnicami bodo tokrat v celoti objavljeni naenkrat, za razliko od prejšnjih volitev, ko so bili rezultati glasovanja prek spleta objavljeni prej, so še dodali.

Pri glasovanju prek spleta lahko svojo odločitev večkrat spremenijo

Predčasno elektronsko glasovanje se je končalo v soboto ob 20. uri, svoj glas pa je na ta način oddalo več kot 313.000 od 965.000 registriranih volivcev, kar je nov rekord. V nasprotju s klasičnim glasovanjem lahko volivci pri glasovanju prek spleta vse do konca glasovanja spremenijo svojo odločitev - šteje le zadnji oddani glas. Končni rezultati glasovanja prek spleta bodo na voljo šele po zaprtju volišč, saj je glas prek spleta na dan volitev še vedno mogoče razveljaviti z oddajo papirnate glasovnice.

Estonija je bila prva država, ki je na volitvah omogočila glasovanje prek interneta. Na mednarodni ravni je takšen postopek marsikje sporen zaradi dvomov o njegovi zanesljivosti.

Vojaška pomoč Estonije Ukrajini trenutno znaša več kot odstotek njenega BDP

Glede na predvolilne napovedi se sicer zmaga obeta Reformni stranki premierke Kaje Kallas, ki pa bo morala za obstanek na položaju sklepati koalicije. Dodatno naj bi se okrepila skrajno desna Konservativna ljudska stranka Estonije (ECRE).

V državi, ki je v Evropi vodilna v pomoči Ukrajini, so predvolilni boj zaznamovala tudi razhajanja glede ohranitve tovrstne poti.

Estonija, ki je članica tako EU kot zveze Nato, je tudi v luči lastnih izkušenj z Rusijo vseskozi na čelu mednarodnih pozivov k zagotovitvi več vojaške pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji. Vojaška pomoč države Ukrajini trenutno znaša več kot odstotek njenega BDP, kar je najvišji prispevek med državami glede na velikost gospodarstva, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko se Kallasova zavzema za nadaljevanje tovrstne poti, je iz vrst skrajno desne Konservativne ljudske stranke Estonije (EKRE) slišati pozive k omejitvi pomoči, češ da Estonija ne bi smela še poslabšati odnosov z Rusijo. Vodja stranke Martin Helme je nedavno opozoril, da so zaradi vsega orožja, ki so ga poslali Ukrajini, sami ostali praznih rok.

Strokovnjaki, ki jih navaja portal Politico, sicer domnevajo, da bi tudi v morebitnem prevzemu oblasti v luči široke podpore, ki jo strategija uživa med prebivalci, tudi EKRE še naprej podpirala Ukrajino, bi pa odločna podpora, ki jo izkazuje Kallasova, nekoliko izgubila na zagonu.

Estonci so bili na volitvah nazadnje leta 2019, ko je zmagala Reformna stranka, a ni uspela oblikovati večinske koalicije. Namesto tega je Stranka centra oblikovala koalicijo z EKRE in konservativno stranko Isamaa, a je vlada leta 2021 razpadla.

Na čelu države je z novim zavezništvom s Stranko centra nato stopila Kallasova, a je tudi ta koalicije razpadla in od lanskega poletja Reformna stranka vodi manjšinsko vlado, v kateri so še Isamma in stranka socialdemokratov.

Levosredinska Stranka centra in desnosredinska Reformna stranka se sicer izmenjujeta na oblasti, odkar se je Estonija osamosvojila od razpadajoče Sovjetske zveze. Podpora prve vladni politiki glede Ukrajine je odvrnila nekatere rusko govoreče volivce in po pisanju AFP je mogoče pričakovati, da se precejšen del manjšine, ki predstavlja četrtino prebivalcev, ne bo udeležil volitev.