Danilo Türk, sicer profesor mednarodnega prava, je dejal, da so po odločitvi glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zdaj na potezi sodniki ICC. "Storjen je bil pomemben prvi korak, svetovna javnost pa bo spremljala nadaljevanje," je še menil.
"Izrael ga ne priznava, zato si je težko zamisliti, da bi Izrael domnevnega storilca mednarodnih zločinov sodišču kogarkoli izročili," pa pravi Miha Šepec z mariborske pravne fakultete.
Ugledna južnoafriška profesorica Mia Stewart pa: "Ne vemo, če bom Netanjahuja kdaj videli na sodišču, vendar pa je pomembno sporočilo, da je tožilec sploh podal zahteve za aretacijo. Tega ljudje zagotovo niso pričakovali." Prav Južna Afrika je bila država, ki je na Meddržavnem sodišču sprožila tožbo proti Izraelu, zaradi genocidnih dejanj nad Palestinci.
Izrael pa zdaj sodišču odreka pristojnosti. "Zdaj, ko jim to ne ustreza, celo Biden z ZDA postavlja legitimnost sodišča pod vprašaj. Vendar pa to ne bo delovalo, saj je preveč držav, ki so že na istem čolnu. Zdaj sta tudi Francija in Belgija podprli to potezo," je dodala Stewartova.
Pa bi države, ki priznavajo sodišče, imele dovolj poguma, da bi iskane voditelje izročile sodišču? "Če se bo premier Izraela nahajal v kateri od držav, je verjetno, da ga bodo izročili. Pritisk nanj to vsekakor je," meni Šepec. Rimski statut je sicer podpisalo 124 držav, te države bi morale voditelje tudi izročiti. Vendar pa se to ne zgodi vedno, priznava Stewartova. "Omar al-Bashirje na primer potoval čez mnoge države, ki bi ga morale aretirati, pa ga niso. Tudi Južna Afrika bi ga morala aretirati, pa ga ni."
In če države v praksi oklevajo pri izročitvah, pa sodišče nima svoje policije, ki bi dejansko lahko aretirala iskane osebe. "Vojaško močne države običajno nikoli ne odgovarjajo za svoje zločine ali grozodejstva," priznava tudi Šepec.
Glavni tožilec ICC Karim Khan je namreč v ponedeljek zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v napadu na Izrael 7. oktobra lani in ofenzivi v Gazi, ki je sledila, zahteval izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta ter treh voditeljev palestinskega islamističnega gibanja Hamas.
Njegovo zahtevo za izdajo naloga za prijetje bodo sedaj obravnavali sodniki ICC, ki bodo odločili, ali obstajajo zadostni dokazi za izdajo naloga za prijetje. Časovni okvir glede takšnih odločitev je sicer različen, saj včasih med zahtevo po nalogu za prijetje in odločitvijo sodnikov minejo tedni in celo meseci.
Če bo ICC izdal nalog za prijetje, bodo morale države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, omenjene osebe ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in izročiti sodišču.
Izrael sicer ni član ICC in ne priznava njegove pristojnosti za domnevne zločine svojih državljanov. Palestina se je sodišču pridružila leta 2015, v skladu s kasnejšo odločitvijo ICC pa njegove pristojnosti obsegajo tudi palestinska ozemlja pod izraelsko okupacijo, kar vključuje tudi Gazo.
