Državni proračun je po začasnih podatkih fiskalnega sveta v prvih dveh mesecih 2022 ustvaril 94 milijonov evrov presežka, brez neposrednega učinka proticovidnih ukrepov pa je presežek znašal 240 milijonov evrov. Saldo državnega proračuna je v obeh primerjavah boljši kot v istem obdobju lani, kar je predvsem posledica rasti prihodkov ob okrevanju gospodarske dejavnosti, so pojasnili v fiskalnem svetu. "Izredno visoka konjunktura je tako tudi v začetku leta v večini zakrivala strukturno slabšanje javnih financ," so zapisali.
Geopolitične razmere po navedbah fiskalnega sveta predstavljajo visoko negativno tveganje za javne finance, predvsem z vplivom upočasnjene gospodarske dejavnosti in trošenja prebivalstva na javnofinančne prihodke. Zaostrene geopolitične razmere vnašajo tudi negotovost za vodenje fiskalne politike v prihodnjem letu, so opozorili. Tveganje za znatno povečanje javnofinančnih odhodkov predstavljajo tudi različne subvencije za omilitev vpliva hitre rasti cen, med drugimi tveganji pa so zlasti pomembni že sprejeti, a še ne uveljavljeni dvigi plač v javnem sektorju ter že izražene zahteve po njihovih dodatnih povišanjih, v najnovejši mesečni oceni izpostavlja fiskalni svet.
Glede na tveganja, povezana z geopolitičnimi razmerami, je, kot so zapisali, tudi po mnenju Evropske komisije treba ohranjati podporo gospodarski rasti, ob tem pa omejiti vsako strukturno poslabšanje stanja javnih financ, da bi bila zagotovljena vzdržna raven zadolženosti na srednji rok.
Predsednik fiskalnega sveta opozarja, da je odboj nezanesljiv
Na vprašanje, kakšno je stanje slovenskih javnih financ, je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun odgovaril, da je državni proračun v prvih dveh mesecih letos res ustvaril presežek, a gre po njegovih besedah za rezultat dokaj visokega popandemičnega odboja slovenskega gospodarstva. "Zavedati se moramo, da je ta odboj nezanesljiv in na tako visoke stopnje rasti ni mogoče trajno računati," je opozoril. Osnova, s katere merimo tako visoko stopnjo rasti, je namreč nizka, poleg tega so na obzorju še dodatna geopolitična tveganja, je spomnil na dogajanje v Ukrajini.
Opozoril je, da je v letu 2021 primanjkljaj državnega proračuna znašal tri milijarde evrov, in če odštejemo ukrepe v zvezi s covidom-19, še vedno pridemo do 685 milijonov evrov primanjkljaja. "To so visoke številke in pomenijo, da je stopnja zadolženosti slovenskega gospodarstva v krizi narasla in je bila proti koncu leta 2021 na okoli 75 odstotkov BDP-ja," je opozoril. Javne finance po Kračunovih besedah vedno zahtevajo pozornost in skrb, še posebej takrat, kadar naraščajo primanjkljaji in posledično javni dolg. "To bi primerjal z vožnjo avtomobila – tudi ko voziš avto, moraš vedno biti pozoren, temeljito opazovati okolico in biti pripravljen na marsikakšno presenečenje. Tako je tudi z vodenjem javnih financ," je dejal.
Visoka rast delno posledica lanskih nizkih prihodkov zaradi omejitvenih ukrepov
Prihodki so bili glede na najnovejše poročilo fiskalnega sveta v prvih dveh mesecih letošnjega leta medletno višji za 34,7 odstotka, brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov pa so bili višji za 32 odstotkov. Odhodki so bili medletno po drugi strani nižji za 8,9 odstotka, brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov pa za 9,5 odstotka višji. Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za protikoronske ukrepe je od marca 2020 do konca letošnjega februarja znašal 4965 milijonov evrov, od tega v prvih dveh letošnjih mesecih 171 milijonov evrov.
Februarja je bil primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih 10 milijonov evrov, v prvih dveh mesecih letos pa je skupaj presežek znašal 94 milijonov evrov. Brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov je presežek v dveh mesecih znašal 240 milijonov evrov. Prihodki so bili v prvih dveh mesecih letos za 34,7 odstotka višji kot v istem obdobju lani. Kot so zapisali v fiskalnem svetu, je visoka rast delno posledica učinka osnove, ko so bili v prvih dveh mesecih lani zaradi omejitvenih ukrepov prihodki precej nizki, delno zaradi visokega domačega povpraševanja oziroma hitrega okrevanja, delno pa tudi zaradi prejetega preostanka predplačil prve tranše sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.
K medletni rasti prihodkov največ, okoli tretjino, prispevajo prihodki od DDV-ja. Ti so tudi 8,5 odstotka višji kot v prvih dveh mesecih 2020, tik pred začetkom epidemije. Medletna gibanja preostalih ključnih davčnih prihodkov pa so predvsem pod vplivom učinka osnove. Rast prihodkov od dohodnine se je ob izteku izplačil dodatkov, ki so bili na začetku lanskega leta precej visoki, znatno umirila.
Odhodki so bili na drugi strani v prvih dveh mesecih letos za 8,9 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. To je bilo predvsem posledica neposrednega učinka protikoronskih ukrepov. Ti so v prvih dveh mesecih lani znašali 535 milijonov evrov, v istem obdobju letos pa 171 milijonov evrov. Brez tega učinka so bili odhodki v prvih dveh mesecih letos medletno višji za 9,5 odstotka. Po razpoložljivih podatkih Finančne uprave RS je bilo do konca februarja dejansko vrnjenih oziroma so bile izdane odločbe za vračilo pomoči v skupnem znesku 109 milijonov evrov. Od 472 milijonov evrov odobrenih odlogov oziroma obročnih plačil davčnih obveznosti pa je bilo vrnjenih 326 milijonov evrov.
Fiskalni svet postal pomemben dejavnik proračunskega načrtovanja
Fiskalni svet je bil v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu iz leta 2015 po nekaj zapletih imenovan spomladi 2017. Njegovemu predsedniku Davorinu Kračunu ter članoma Alenki Jerkič in Tomažu Peršetu se bo mandat iztekel 21. marca, dan pozneje bodo nastopili nov petletni mandat. V tem času je fiskalni svet postal aktiven udeleženec v procesu proračunskega načrtovanja, ugotavlja Kračun. "V teh petih letih smo dosegli, da ga upoštevajo vse strani v DZ-ju, prav tako smo prisotni v javnosti," je dejal.
Po zaslugi fiskalnega sveta se je povečala preglednost proračunskega načrtovanja in s tem odgovornost nosilcev javne porabe. Prav tako je v tem mandatu fiskalni svet okrepil zavest o nujnosti javnofinančne vzdržnosti tudi na srednji in dolgi rok. "Tako da ne glede na to, da fiskalni svet nima formalne pristojnosti pri končnem odločanju, ali bo državni proračun sprejet ali ne, je v procesu proračunskega načrtovanja vendarle postal pomemben dejavnik in s tem prispeval h kakovosti proračunskega načrtovanja," je prepričan. Naloga fiskalnega sveta je ocenjevanje vzdržnosti in skladnosti javnofinančne politike s fiskalnim pravilom, ki pa je bilo v času covida-19 razrahljano. Kračun je ob tem dejal, da ne glede na to, kako strogo upoštevamo določila fiskalnega pravila, javni dolg v času izjemnih okoliščin narašča, zato je treba skrbeti za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Glede podaljšanja možnosti odstopanja od spoštovanja fiskalnega pravila v leto 2023 je še veliko neznank. "Za zdaj so razmere negotove. Če bi gledali le na gospodarske rezultate, bi lahko izjemne okoliščine že pred meseci preklicali. A ostaja negotovost v zvezi z epidemijo, in čeprav se ta umirja, je število okuženih še vedno visoko in je negotovost zaradi epidemije še vedno velika," je dejal Kračun. Temu se je v zadnjem tednu pridružilo še veliko povečanje geopolitične negotovosti, je nadaljeval. Dogajanje v Ukrajini bo na eni strani verjetno povzročilo povečanje izdatkov tako iz humanitarnih kot tudi obrambnih razlogov, po drugi strani pa se bodo prihodki verjetno zmanjšali zaradi gospodarskega embarga in posledično zmanjšanja gospodarske dejavnosti.
Ob vprašanju, ali se mu zdi potreben rebalans letošnjega proračuna, je spomnil, da je bil fiskalni svet že ob njihovem sprejemanju dokaj kritičen do realnosti proračunskih dokumentov za leto 2021, ki so bili podlaga za pripravo proračuna za leto 2022. Letos so tveganja še zelo visoka. "Tveganje epidemije nekoliko pojema, geopolitična tveganja naraščajo, zato je pomembno, da v letu 2022 ne pride do strukturnega slabšanja javnih financ."
Po volitvah novo vlado čakajo veliki izzivi
Aprila bodo v Sloveniji volitve in nova vlada bo zelo verjetno prevzela odgovornost še vedno v izjemnih okoliščinah, meni Kračun. In ne glede na to, kako dolgo bodo te izjemne okoliščine trajale, se bo srečala z razmeroma visoko zadolženostjo. Zato se mu zdi pomembno, da se obdobja konjunkture uporabijo za konsolidacijo javnih financ in zniževanje zadolženosti. Na daljši rok pa vemo, da se bo javna poraba srečala z mnogimi izzivi, predvsem povezanimi z demografskimi trendi in staranjem prebivalstva. Pomembno bo torej okrepiti stabilnost pokojninske blagajne z reformo pokojninskega sistema. Velik izziv za javne finance vidi tudi v ohranjanju javnega zdravstvenega sistema.
"In čeprav vemo to že dolgo, kakšnih posebnih namer vlad v zadnjih letih na tem področju nismo zasledili. To bodo izzivi nove vlade. Poleg tega je vedno treba usmerjati pozornost v učinkovitost javne porabe in okrepiti učinkovitejša področja," je naštel. Analize kažejo, da v času pred volitvami v demokratičnih državah običajno prihaja do poslabšanja javnofinančnih rezultatov, tako zaradi določene ekspanzije javnofinančnih izdatkov kot zaradi nižanja davkov. "A upoštevati moramo, da imamo opravka tudi z velikimi pričakovanji in zahtevami v javnem sektorju," je dejal Kračun ter opozoril, da zahteve po povišanju plač v javnem sektorju lahko povzročijo učinek domin.
Tovrstno povečanje javnih izdatkov je namreč nepovratno. Ko sprejmemo ukrepe na izdatkovni strani, kot so, denimo, socialni transferji, pokojnine ali plače v javnem sektorju, so ti ukrepi dokaj ireverzibilni, je pojasnil in opozoril, da nazaj ni več mogoče tudi takrat, ko se razmere spremenijo. "Zato je pri takšnih strukturnih ukrepih potrebna dodatna previdnost," je opozoril. Sam meni, da mora tovrstne ukrepe spremljati tudi ustrezna kompenzacija tako na prihodkovni strani ali pa na odhodkovni strani z določenimi prerazporeditvami in večjo učinkovitostjo javne porabe na drugih področjih.
Kračun namesto varčevanja poudarja pomen učinkovite porabe sredstev
Besede varčevanje Kračun ne bi uporabil. "Raje kot o varčevanju bi govoril o vprašanju namenske porabe proračunskih sredstev in zagotovilih, da so v resnici porabljena učinkovito," je dejal. Varčevanje namreč ne more biti samo sebi namen, ampak le sredstvo za zagotovitev konsistentnosti in stabilnosti javnih financ. Bolj kot varčevanje se mu zdita pomembna učinkovita poraba javnih sredstev in učinkovitost institucionalnega okvira, v katerem se ta odvija. Kot primer je navedel javne naložbe – ob hitrem naraščanju njihova učinkovitost praviloma upada, če niso podprte z uspešnim institucionalnim okvirom.
Še en primer so covidni ukrepi in različni dodatki, do katerih so bili marsikdaj upravičeni tudi podjetja in posamezniki, ki jih koronavirus neposredno ni prizadel. Prav tako je marsikateri izdatek, ki bi moral biti začasen, postal izdatek strukturne narave, torej trajen. "Je pa res, da bo lahko pravo sliko, kateri izdatki so bili učinkoviti in kateri ne, dala ex-postanaliza na mikroravni," je dodal.
Ob rasti cen v zadnjem času Kračun meni, da je treba poskrbeti predvsem za to, da se zunanjim generatorjem inflacije, kot so rast cen surovin in še vedno dokaj ohlapna denarna politika, ne pridružijo še notranji generatorji inflacije, kot so, denimo, zahteve po povišanju plač v javnem sektorju. "Temu je treba posvetiti polno pozornost in seveda delovati v sozvočju z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko," je pozval.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje