Uši, plesen in druge nadloge - težave solate v rastlinjakih

10.3.2024 | 16:00

Bela plesen na solati

Siva plesen povzroča mokro gnitje, kjer solata še dolgo ne kaže težav, če ne pogledamo od blizu.

Siva plesen, na prvi solati spodaj desno so že prvi znaki.

V rastlinjake lahko, poleg rukole in špinače, že sadimo tudi sadike letnih sort solat. Nekateri vrtnarji jih že ponujajo. Ne pozabite, rastlinjake je treba, ne glede na vreme, redno zračiti. Dobro tudi premislite, kam boste letos posadili solato. Če jo sadimo vsako leto na isto mesto, se lahko pojavijo težave.

Če namreč solato, radič ali endivijo sadimo vsako leto na isto mesto, se glivici, ki sta sicer stalno prisotni v zemlji, tako razmnožita, da postaneta zoprni. Ravno ko je solata najlepša in počasi primerna za rezanje, se sesede sama vase. Glivici delujeta tako, da zamašita prevodni sistem in v liste ne pride več dovolj hranil, predvsem pa vode. Siva plesen (Botrytis cinerea) se kaže tako, da najprej opazimo nekoliko uvele spodnje liste solate, ko pa pogledamo, je spodaj črno, mokro, pozneje pa se na teh lisah pojavijo sive prašnate prevleke. Pri beli plesni (Sclerotinia sclerotiorum in S. minor) pa se zelena solata kar naenkrat sesede sama vase. Pri sivi plesni lahko solato še pravočasno odrežemo in pojemo, pri beli pa praktično ni več kaj pojesti. Vzroka za pojav obeh sta ozek kolobar in previsoka vlaga tako zemlje kakor zraka. Vedeti morate namreč, da čeprav govorimo o solati v rastlinjakih, govorimo o prezimovanju rastlin. To pa pomeni, da jih tudi v rastlinjaku zebe. Poleg tega je v rastlinjaku res veliko temperaturnih nihanj – ponoči je hladno (manj je rastlinja, hitreje se ohladi), podnevi pa vsekakor zelo toplo. Ker je dan kratek, energijo za rast in tudi obrambo pred težavami pa rastlinam daje sonce, je seveda jasno, zakaj je v rastlinjaku pogosto kar nekaj težav.

Kaj torej lahko naredimo?

Zagotovo je na prvem mestu zračenje. Prav vsak dan je treba rastlinjak odpreti in zračiti. Kadar ni vremenskih nevšečnosti, je lahko odprt ves dan. Previdni bodite samo, kadar piha veter. Takrat stanje redno nadzorujte, da ne bo težav. Če so v njem tudi sadike, potem jih posebej pokrijte, da bo tam ostalo topleje. Solata, kapusnice, blitva, por, rukola, špinača … so vrtnine, ki ne marajo toplote in jim bo zračenje res pomagalo. Zalivanje, namakanje naj bo zelo zelo zmerno. Seveda pa je potrebno, saj naravne vlage skoraj ni. Med doma narejenimi pripravki pomaga samo pripravek iz listov, tudi korena, hrena. Če ste opazili prej omenjene težave, je treba z njim zalivati tedensko. Obstaja tudi povsem naraven pripravek v trgovinah, osnovna aktivna snov je bakterija Bacillus amyloliquefaciens. Zato ne povzroča težav nobenemu drugemu živemu bitju. Težava je le, kadar je prehladno. Pripravkov je več v trgovinah, vendar nikoli ne kupujte na zalogo, saj gre za živo bitje – biotični pripravek. Vedno ga raztopite v topli vodi, z njim pa zalivajte zvečer. Vsekakor pa v teh rastnih razmerah rastline zelo okrepijo pripravki z morskimi algami, od domačih pripravkov pa tisti iz regrata – listov, korenin in deloma cvetov. Vendar brez kolobarja, v katerem naj pride solata z radičem in endivijo na isto mesto v rastlinjaku najpogosteje vsako drugo leto, ne bo šlo.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10., 5. marec, 2024.

Tekst in foto: Miša Pušenjak