Slovenija

Vlada in sindikati podpisali dogovor o plačah v javnem sektorju

Ljubljana, 13. 10. 2022 06.22 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min

Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Vladna stran finančni učinek dogovora, ki med drugim večini zaposlenih v javnem sektorju v nekaj mesecih prinaša 8,5-odstoten dvig plač, ocenjuje na 611 milijonov evrov. Zaposleni v javnem sektorju bodo dvig plač prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač v novembru. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je ob podpisu pogodbe izrazila zadovoljstvo, da so s sindikati dosegli kompromis. Dogovor je podpisalo 28 od 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, nekaj pa jih je še napovedalo podpis.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: 8,5 odstotka višje plače v javnem sektorju
    02:42
    Iz 24UR: 8,5 odstotka višje plače v javnem sektorju
  • Iz SVETA: Dogovor o plačah v javnem sektorju
    02:48
    Iz SVETA: Dogovor o plačah v javnem sektorju

Vlada in sindikati javnih sektorjev so podpisali dogovor  o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je ob podpisu pogodbe izrazila zadovoljstvo, da so s sindikati dosegli kompromis: "Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da je večina sindikalnih predstavnikov  danes tu. Dogovor tako vseeno predstavlja korak naprej."  Ajanovič Hovnik je po podpisu dejala, da so se dogovorili tudi, da takoj po podpisu tega dogovora in aneksov h kolektivnim pogodbam začnejo s pogajanji o sistemskih spremembah plačnega sistema in najpozneje do 30. junija predlagajo nek nov dogovor o prihodnosti plačnega sistema v javnem sektorju "in kako ponovno ovrednotiti delo tudi v odnosu do minimalne plače"."Dogovor vsebuje klavzulo, če smem temu tako reči, ki zavezuje tako vlado kot sindikalne strani, da se prioritetno lotimo prav vprašanja zaposlenih, ki so danes pod minimalno plačo oziroma okoli minimalne plače," je navedla.  "Vlada se je odzvala na zaostrene razmere, ki so prisotne v družbi in to prepoznala tudi skozi ta dogovor, kjer smo naslovili tako draginjo, inflacijo in naslovili tudi najšibkejše v javnem sektorju," je še navedla ministrica.

Dogovor je danes podpisalo 28 od 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, nekaj pa jih je še napovedalo podpis.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ugotavljal, da število podpisnikov na nek način sporoča, da je vsebina dogovora sprejemljiva za večino sindikatov. Je pa obenem opozoril na predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ostaja s sindikati deloma neusklajen. Odpira namreč t. i. plačni strop, s čimer bo javnim uslužbenkam in uslužbencem omogočil, da napredujejo višje od 57. plačnega razreda. Vendar pa hkrati niso rešili tudi vprašanja kompresije v spodnjem delu plačne lestvice, kjer se vedno več delovnih mest s srednjo, tudi višjo stopnjo izobrazbe z odgovornimi in zahtevnimi nalogami "utaplja v minimalni plači".

Podpis pogodbe med vlado in sindikati javnega sektorja
Podpis pogodbe med vlado in sindikati javnega sektorja FOTO: Luka Kotnik

"Tu nas čaka zahtevnejši del naloge in pravi preizkus tako za sindikate kot za vlado, ali bomo uspeli rešiti to ključno vprašanje plačnega sistema," je menil Štrukelj. Reševanja tega problema po njegovih besedah ni več mogoče odlagati, saj je vsako leto, ko ga odložijo, problem večji in težje rešljiv.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek je pojasnil, da so bila pričakovanja sindikatov ob začetku pogajanj izjemno velika, saj se vrsto let na področju plač ni dogajalo tako rekoč nič. Želeli so se spopasti s tremi ključnimi izzivi: usklajevanjem vrednosti plačnih razredov, odpravo nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest in uravnilovko v spodnji tretjini plačne lestvice.

"Kar smo v teh pogajanjih dosegli, predstavlja nek kompromis, ki vsaj v določeni meri naslavlja vsakega od teh treh izzivov," je menil Počivavšek. Zagotovo pa to ne pomeni konca nobenega od teh treh izzivov, je dodal. Po njegovih besedah bo namreč treba prekiniti slabo prakso, ko se vrednosti plačnih razredov 11 let niso usklajevale, in usklajevanje vrednosti plačnih razredov izvajati redno. Odprava nesorazmerij, kjer je bil narejen prvi korak, bo terjala še velik dodaten napor, kot enega pomembnejših izzivov pa je tudi Počivavšek navedel odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.

Tudi on je ugotavljal, da je "nekaj grenkega priokusa" ob današnjem podpisu dogovora zaradi deloma neusklajenega predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj so sindikati pričakovali, da se bo odprava plačnega stropa obravnavala skupaj s sistemskimi spremembami plačnega sistema in omenjeno odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.

Hkrati z dogovorom so danes podpisovali tudi anekse h kolektivnim pogodbam, ob krovni kolektivni pogodbi za javni sektor še h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Z njimi bodo namreč deloma realizirali vsebine iz dogovora. Za tiste dele javnega sektorja, kjer se delovna mesta v plačne razrede uvrščajo z uredbo, in ne kolektivno pogodbo, kot denimo za javne agencije, sklade, zavode, vojsko, pa so potrebne ustrezne spremembe uredb.

Prav tako je za uresničitev dogovorjenega potrebna sprememba Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki naj bi bila že danes poslana v vladno obravnavo. Zakonsko besedilo sicer ostaja deloma neusklajeno, saj vlada in sindikati javnega sektorja ostajajo na nasprotnih bregovih glede odprave plačnega stropa.

V nekaj mesecih za večino skoraj devetodstoten dvig plač

V skladu z dogovorom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 se s 1. oktobrom vrednost plačnih razredov zviša za 4,5 odstotka. Ta dvig bodo zaposleni v javnem sektorju prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač v novembru.

Večini v javnem sektorju se bodo nato plače dvignile še enkrat s 1. aprilom prihodnje leto, tokrat za en plačni razred, kar pomeni približno štiriodstoten dvig. Iz tega povišanja bodo izvzeti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra lani.

V dogovor so ob tem izrecno zapisali, da je z njim realizirana obveznost pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v letošnjem letu, na pa tudi v prihodnjem letu, a z učinki v letu 2024. Višji plačni razred, ki ga bodo zaposleni deležni prihodnje leto, pa se šteje za delno odpravo nesorazmerij v plačah in delno realizacijo tistih stavkovnih zahtev, ki so vezane na odpravo plačnih nesorazmerij.

Za 1,21 evra višje nadomestilo za malico in poračun regresa

Dogovor določa tudi višjo višina regresa za prehrano, in sicer se bo iz sedanjih 4,94 evra povišal na 6,15 evra na dan. Višje nadomestilo za malico je predvideno s 1. septembrom, kar pomeni, da bodo zaposleni v javnem sektorju dobili tudi poračun za nazaj.

Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil sicer letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili še poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več.

Javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda bo pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bodo dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Za javne uslužbence od 41. do vključno 50. plačnega razreda je predvideno, da prejmejo poračun regresa v višini 100 evrov. Poračun jim bo izplačan pri oktobrski plači novembra.

Predvideni realizacija preteklih sporazumov in pogajanja o sistemskih spremembah

Dogovor predvideva tudi realizacijo sporazumov oz. dogovorov, ki so bili s sindikati sklenjeni v obdobju preteklih vlad. Med njimi je tudi sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, ki ga je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides konec leta 2016 sklenil s takratno ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Omenjeni sporazum je predvideval, da bo vlada predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim bi odpravili omejitev 57. plačnega razreda, ki ga javni uslužbenci v javnem sektorju lahko dosežejo z napredovanjem, predložila v usklajevanje sindikatom javnega sektorja in ga po usklajevanju z izjavo o stopnji usklajenosti posredovala v DZ.

Vlada je tako sindikatom dan po parafiranju dogovora s sindikati javnega sektorja slednjim poslala predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zaradi predvidenega povišanja uvrstitve delovnih mest, nazivov in funkcij za en plačni razred zakonska sprememba predvideva dvig plačne lestvice, in sicer s 65. na 66. plačni razred.

Obenem pa, sledeč dogovoru z zdravniki iz leta 2016, predvideva odpravo najvišjega, 57. plačnega razreda, ki ga lahko doseže javni uslužbenec z napredovanjem. A se je tu zapletlo, saj sindikati trdijo, da gre za sistemski poseg, o čemer bi se morali usklajevati v okviru sistemskih sprememb plačnega sistema in sočasno z odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. Vlada pa vztraja, da gre za nerealizirano zavezo iz že sklenjenega sporazuma z zdravniki.

V državni zbor bo tako po potrditvi na vladi poslan neusklajen predlog zakona.

Najpozneje v enem mesecu začetek pogovorov o sistemskih spremembah plačnega sistema

Vlada in sindikati so se sicer z dogovorom zavezali k začetku usklajevanj o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja. Namen pa je, da se najpozneje do 30. junija prihodnje leto pripravil predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju oz. nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Vzporedno s sistemskimi spremembami bodo potekala pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij, upoštevaje tudi spodnjo tretjino plačne lestvice. Tudi tu so za rok za dogovor določili 30. junij prihodnje leto. Pogajanja in usklajevanja bodo začeli najpozneje v enem mesecu po podpisu dogovora.

Sindikati s podpisom dogovora soglašajo tudi, da do takrat ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z ukrepi iz tega dogovora.

Po podpisu dogovora o plačah v javnem sektorju vlada sprejela dve zakonski noveli

Potem ko so vlada in sindikati javnega sektorja podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, pa je vlada na dopisni seji sprejela noveli zakonov o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter o sistemu plač v javnem sektorju.

Obe zakonski noveli bo vlada v obravnavo v DZ poslala po nujnem postopku, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju vsebuje predloge sprememb, ki pomenijo realizacijo podpisanega dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023.

V skladu z dogovorom se s 1. oktobrom vrednost plačnih razredov zvišuje za 4,5 odstotka. Zakon mora biti uveljavljen najkasneje 1. novembra 2022, saj bi uveljavitev zakona s kasnejšim datumom lahko povzročila nedovoljeno retroaktivnost in nerealiziranje  točke dogovora, so sporočili po dopisni seji vlade. Sprejem zakona je zato nujen, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, saj bo v nasprotnem primeru bistveno otežena razrešitev zahtev sindikatov javnega sektorja, ki pa morajo biti čim prej razrešene zaradi preprečitve že napovedanega stavkovnega vala v javnem sektorju.

S predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa se implementira zaveza vlade iz dogovora o načinu realizacije V. točke stavkovnega sporazuma med vlado ter Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), so sporočili. Realizacija tega dogovora je tudi del zavez iz danes podpisanega dogovora.

Glavni cilj predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je dopolnitev kariernega razvoja strokovnih delavk in delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter omogočiti nadaljnji karierni razvoj z uvedbo četrtega naziva - višji svetnik. Novela tudi podaljšuje obdobje kariernega napredovanja in omogoča razširitev ter poglobitev znanja in prenos tako pridobljenega znanja v skupino oziroma razred znotraj vzgojno-izobraževalnih zavodov.

KOMENTARJI (456)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

echa
14. 10. 2022 08.20
-3
Vlada si kupuje glasove na plečih gospodarstva, sramota!
Q..."""...Q
13. 10. 2022 21.59
+0
Še malo pa bomo venezuela.
sLOVEnec56
13. 10. 2022 21.44
+2
Dajte jim take plače kot jo ima Štrukelj pa bodo tiho.
nikhrast
13. 10. 2022 21.32
+0
Pa kakšen sindikat, zgleda da je malica prioriteta, sindikati po svetu se jim morejo smejati.
Mirko41
13. 10. 2022 21.27
+5
Takšna "flat rate" poviševanja plač samo povečujejo razlike med zaposlenimi v javnem sektorju. Nekomu se bo bruto plača povišala za 85 EUR (1.000 * 0,085), drugemu pa za 255 EUR (3.000 * 0,085). Tisti, ki že imajo višje plače, bodo dobili več od tistih h nižjimi. Vi ste levičarji samo na papirju, sramota.
SlepiSlovenc
13. 10. 2022 21.25
+5
Podpiram celotni odpravo javnega sektorja. Ko jih rabiš jih ni! 😸
Pikapokapolonica
14. 10. 2022 12.09
+2
Ko ti zagori hiša, ne bo gasilcev? Zapremo in opustimo vse šole? Imaš koga v DSOju ali boš morda imel ali boš morda sam rabil?
Mirko41
13. 10. 2022 21.22
+0
Kot vedno, se bodo višji dohodki spremenili v višje cene življenjskih potrebščin. Že videno s korona dodatki. Torej, inflacija bo samo še višja.
džonborno
13. 10. 2022 21.15
+2
Gre za prehransko verigo: realni sektor futra javni sektor, javni sektor pa turizem in gostinstvo!
Rdečimesečnik
13. 10. 2022 21.04
+0
biggbrader
13. 10. 2022 20.55
+3
Referendumi bojo nekaj od tega uredili, saj lahko zaustavijo neznosno širjenje JU še na nova, popolnoma brezvezna ministrstva.
fofnudl
13. 10. 2022 20.42
+6
Treba je mutavim šefom vzeti iz rok oblast napredovanja v plačne razrede, ker to je sedaj tako, koliko si šefu zlezel v rit, toliko napreduješ.
urban3
13. 10. 2022 20.39
+6
Evo, izkusnja od včeraj. Uradne ure do 17.00, ob 16:10 pride uslužbenka ven in reče, da danes zaklućuje.
Pikapokapolonica
14. 10. 2022 12.11
+3
biggbrader
13. 10. 2022 20.30
+2
Konec picikliranja ?!
Luka64
13. 10. 2022 20.37
+3
Odkar so golobovci izumil ples nonstop povprek čez in čez, picikliranja več ne rabijo. Jim plesanje v temi zapolni njihove sive spominske celice. V temi so pa itak zmeraj.
kavch
13. 10. 2022 20.23
+16
Za vse, ki se bunite za dvig plače v javnem sektorju, napišem formulo. Sam delam v javnem sektorju. Moja je trgovka v privat sektorju. Njej se plača ni dvignila že 8 in je mizerna. Meni se dviguje. S tem ko se meni dviguje, smo čez čas avtomatsko v višjem dohodkovnem razredu. To pomeni, da plačam več malice in kosila za dva otroka v šoli. Dobimo manj otroškega dodatka. Stroški so večji. Vozimo 2 avta v vrednosti 11.000 eur. Starši sošolcev otrok se vozijo z avti za 50.000 eur, vsi privatniki, nič ne plačujejo malic, kosil itd, ker si nakazujejo minimalne plače. Vsi vikende na morju, suoer hiše. Pol so tu drugi, Albanci en dela doma 5 otrok, nič ne plačujejo. Kdo je zdej tu nor. Tako je v Sloveniji. Zato se ne bunit, bom vse več plačal, kot vsi ostali.
DREKPUMPAR
13. 10. 2022 20.42
+6
Nima smisla da jim razlagaš, ne bodo dojeli, je pa res da je v JU zaposleno ogromno fikusarjev brez telefonov in racunalnikov in to je pac balast.
spehinprsut
13. 10. 2022 21.02
+3
Zanimiv komentar, ki se ga lahko gleda zelo široko. Kot s.p. avtomatsko plačam najvišji dodatek za vrtec. Stalno dvigujejo davke pri plačevanju s.p-ja. Pri tem moram kupovat nova orodja, kombije, material .. katere cene ne ravno pokrije odbiti davek, ker lahko kupujem na s.p. Plus ne pozabi, da si moram delo rihtat sam, ne kot nekdo, ki dela npr. kot skladišnik za firmo pod d.o.o, ki je na viličarju in nardi šiht +8 ur in lahko gre domov. Biti privatnik ni tako enostavno kot si nekdo lahko misli. Sploh pa .. vsak lahko kupi dober avto na močan lizing in nikoli ne veš kdo je kje na primer podedoval kakšen denar. Tako, da mislim da je tvoje razmišljanje zelo napačno. In ne moreš dohodkov kar skrivati in si nakazati kar nekih plač. Videti je, da stvari ne razumeš. Tudi recimo nekdo, ki programira za firmo tuje države mora plačevati davke za slovenijo in za tujo državo. Veliko je zank in življenje privatnikov ni tako glamorozno kot si morda nekdo misli.
radar
13. 10. 2022 21.10
+4
je pa tudi veliko s.p. jev, ki zelo radi opravljajo storitve v gotovini, manjši del pa na račun.... to je npr. kolega, ki je zelo podoben osebam, ki jih je opisal kavch. Nikoli pa ne mečem vseh privatnikov v isti koš.
Franci123
14. 10. 2022 08.05
-2
Kdo pa ti je kriv da si lastnik 2 avtov? Kupi na lizing, lastnik bo banka/avtohisa in se ti nikjer ne bodo upoštevali.
Dark Knight
13. 10. 2022 20.21
+14
Kaj tako hitro skrivate ta članek, je že tisti o "sanjsekmu moškemu" višje, če bi to naredila prejšnja vlada, bi bil članek nekje na vrhu vsaj 2 dneva!
Moncsa
13. 10. 2022 20.12
+5
POZIV ZA REALNI SEKTOR! Gledena to, da cene energentov gredo v nebo, glede na to, da če pripada povišica javnem sektorju, potem pripada tudi realnem, glede na to, da v končni fazi realni sektor futra te požeruhe in glede na to, da vrednost evra strmo pada, predlagam dvig cen vseh materialov, trgovskega blaga in storitev za 60%. Pa bomo na istem kot leta 2019.
Jagoda1
13. 10. 2022 20.18
-5
deny-p
13. 10. 2022 20.10
+6
Me zanima, kdo bo plačeval to pojedino.... Talum dela na 15% zmoglivosti zaradi drage energije, Inpol ima polna skladišča izdelkov, ker prodaje na ruski trg ni.... v obeh kup delavcev na čakanju......, recesija je že na vratih....
Pikapokapolonica
14. 10. 2022 12.15
+2
Direktorji do dobro vedeli, kaj se dogaja. Zakaj niso pravočasno poiskali novih trgov?
Oknaj 4
13. 10. 2022 20.08
+13
Ravno toliko kot javni upravi bi morali dvigniti pokojnine. Potrebščine se dražijo vsem
Janko Ig
13. 10. 2022 20.05
+7
Super ,v kriznih časih metat denar neproduktivnem sektorju ,to je sposobnost palomar-ja🤪
kavch
13. 10. 2022 20.09
+17
Denar se meče za socilane transferje Albancev, ki nas bojo pohodili, pa za nevladnike.
bancov
13. 10. 2022 20.04
+9
Pa to bo bogatija v J skupini....namesto 900eur bomo sedaj imeli 945€
biggbrader
13. 10. 2022 20.48
-1
Procent je važen. Samo pri tebi malo doprinese. Pri lewih šefih pa veliko.