Pravna aktivistka Barbara Rajgelj, ki je v okviru Pravne mreže za varstvo demokracije poskrbela za oblikovanje novega zakona o RTV Slovenija in pod krinko depolitizacije omogoča politizacijo javnega medija po meri vladajoče oblasti, kot kaže, le ni takšna antikapitalistka, kot bi si morda kdo mislil. Ne samo, da prejema plačo kot profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ampak zelo dobro posluje tudi v svojem lokalu Pritličje, ki je bil v četrtek prizorišče razprave o poročilu Evropske komisije o stanju pravne države pri nas v organizaciji Evropske komisije v Sloveniji.
Profesorica predmetov temelji prava, delovno in socialno pravo in evropsko korporacijsko pravo Barbara Rajgelj veliko svojega časa namenja levičarskemu aktivizmu. Še posebej aktivna je bila med prejšnjo Janševo vlado, ko je v okviru Pravne mreže za varstvo demokracije skupaj s somišljeniki skrbela za svetovanje državljanom o pravni pomoči, zakonih in odlokih, povezanih z epidemijo koronavirusa. Na podlagi njihovih zahtev za sodno varstvo so sodišča in policija 18-krat ustavili prekrškovne postopke, s čimer so bili posamezniki in posameznice oproščeni plačila glob, pravna mreža pa je izvajala tudi monitoring protestov. Čeprav se poskuša ta v času te vlade prikazovati kot nekakšna opozicija, ji je pravnik dr. Matej Avbelj razložil, da pravzaprav predstavlja oblast, saj je konec koncev sodelovala pri oblikovanju zakona o RTVS, ki je bil tudi sprejet in sedi v vladnih svetih.
Leto 2022 je bilo za Pritličje zelo dobro
Čeprav Rajglova vneto protestira proti kapitalizmu, se v praksi, kot kaže, njegovih sadov ne otepa, kot bi si morda kdo mislil. Rajglova je namreč solastnica lokala Pritličje na prestižni lokaciji – le nekaj korakov od ljubljanskega Magistrata. Lokal velja za priljubljeno točko levih aktivistov, saj se tam odvijajo številni pogovorni večeri in drugi kulturni dogodki. Ne manjka pa niti zabav, med drugim so denimo 26. maja priredili žur ob zmagi, ko so ustavni sodniki odpravili začasno zadržanje izvajanja dela novega zakona o RTVS.
Skoraj milijon evrov prometa v zadnjem letu
Če si na Ebonitetah pogledamo poslovanje podjetja NORMALA, gostinstvo, d.o.o., katerega solastnica je Raljglova, lahko vidimo, da je lokal v lanskem letu od prodaje pridelal kar 945.157 evrov čistih prihodkov. Tekom koranvirusnih časov, ko so tudi lokali za nekaj časa morali zapreti vrata, je bila višina čistih prihodkov od prodaje seveda pričakovano nižja, leta 2020 so namreč ti znašali 414.710 evrov, leta 2021 pa 518.414 evrov. Prihodki so bili višji v letih pred tem, medtem ko so čisti prihodki od prodaje leta 2018 nanesli skupaj 693.019 evrov, so ti leta 2019 znašali 734.227 evrov.
Podatki na aplikaciji Erar, ki prikazuje javno porabo denarja, razkriva, da je podjetje NORMALA, gostinstvo, d.o.o. v času od 2015 do danes skupno prejelo 97.778,13 evra javnih sredstev. Največ sredstev je prejelo od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer 47.366,09 evra. Od Ministrstva za finance (FURS) so prejeli skupno 32.303,00 evrov. Med plačniki lahko najdemo tudi Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki je skupno namenila 4.126,08 evra, pa še: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Javni zavod Mladi zmaji – Center za kakovostno preživljanje prostega časa mladih, kreativno središče Center Rog, Muzej in galerije mesta Ljubljane. Manjše zneske pa so med drugim namenile tudi nekatere fakultete, kot je denimo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in celo Gimnazija Šentvid Ljubljana. Podrobno se lahko o tem prepričate tukaj.
Zavod Open
Tukaj pa ne moremo niti mimo Zavoda za kulturo raznolikosti Open, katerega direktorica in soustanoviteljica je poleg Nine Hudej (sicer tudi solastnice podjetja NORMALA, gostinstvo, d.o.o), Monike Weiss in Nine Kodrič tudi Rajglova. Čeprav čisti prihodki od prodaje niso niti slučajno primerljivi s prihodki poslovanja Lokala Pritličje (leta 2022 so ti po podatkih Ebonitet znašali 6.400 evrov), pa je vendarle smiselno pogledati, koliko javnih sredstev se steka v delovanje zavoda, ki po podatkih, dostopnih na njihovi uradni strani, širi idejo “antidiskriminacije, spoštovanja človekovih pravic in raznolikosti”. Zavod s sedežem na Maistrovi 8 v Ljubljani, ki izvaja “raziskovalne in promocijske projekte s področja človekovih pravic, kulture, socialne varnosti in ekonomskega sistema” (med izvedenimi projekti je bil tudi projekt Opolnomočenje LGBT družin), je sodeč po podatkih Erarja v obdobju od leta 2010 do danes prejel skupno nakazilo javnih sredstev v znesku 144.058,04 evra.
Največ javnih sredstev je prispevala kar Mestna občina Ljubljana, ki je Zavodu Open namenila celo 91.000,73 evra. Ob tem podatku najverjetneje ne preseneča odkrita podpora Rajglove, ki se ima za veliko podpornico za pravice žensk, ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću na lokalnih volitvah leta 2018, čeprav je ta buril z afero faramacevtka. Drugi največji donator je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je zavodu namenil skupno 44.355,25 evra. Med plačniki pa lahko najdemo tudi: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Vlado RS (Urad za enake možnosti), Turizem Ljubljana, Cankarjev dom in celo Gimnazijo Ptuj, Mladinski center Trbovlje in Gimnazijo Novo mesto. Natančneje se lahko o nakazilih prepričate tukaj.
V luči omenjenih dejstev o poslovanju aktivistke je naravnost smešno gledati eno izmed fotografij, ki prikazuje Rajglovo s transparentom v rokah z napisom Ne jebu te pederi nego kapitalizam, ki ga je imela na enem izmed shodov sredi prestolnice. Kot kaže, je ta antikapitalistka le takrat, ko ji to ustreza.
Ana Horvat