Odzivi na Glasgow mešani, številni politiki in aktivisti razočarani
Podnebna konferenca ZN v Glasgowu COP26 se je včeraj končala z dogovorom o naslednjih korakih sveta proti segrevanju ozračja, vendar pa uvodni odzivi ne govorijo o uspehu, temveč bolj o napredku. Ambicioznejši napredek je na koncu blokirala Indija, ki ni sprejela besedilo o odpravi premoga.
ZN so pred Glasgowom postavili tri kriterije za uspeh. To je dogovor o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za polovico do leta 2030, 100 milijard dolarjev letne pomoči bogatih držav revnim in zagotovilo, da bo polovica denarja res šla za prilagajanje na podnebne spremembe. Noben od kriterijev v Glasgowu ni bil dosežen.
Indija za podnebne spremembe krivi nevzdržni življenjski slog razvitih
Indija je skoraj v zadnjem trenutku ogrozila dogovor s spremembami besedila okrog premoga. »Države v razvoju so upravičene do odgovorne uporabe fosilnih goriv,« je dejal indijski minister za okolje Bhupender Yadav in za podnebne spremembe krivdo zvalil na razvite države, njihov nevzdržni življenjski slog in potratne vzorce porabe.
Britanski premier Boris Johnson je dejal, da dogovor predstavlja »velik korak naprej«, vendar je opozoril, da bo treba v prihodnjih letih še veliko postoriti. »Upam, da bomo na COP26 v Glasgowu gledali kot na začetek konca podnebnih sprememb. Za to si bom še naprej neutrudno prizadeval,« je dodal Johnson.
Ameriški podnebni odposlanec John Kerry je povedal, da države na koncu niso imele druge izbire kot sprejeti zahteve Indije okrog premoga, ker sicer dogovora ne bi bilo. Poudaril je, da je ob dobrem kompromisu vsaka stran nekoliko nezadovoljna. »Pariz je zgradil stadion, Glasgow je sprožil tekmo. Nocoj je bila sprožena štartna pištola,« je dejal.
»Ampak dogovor je dobra novica. Smo bližje kot kadarkoli prej, da se izognemo podnebnemu kaosu in si zagotovimo čistejši zrak, varnejšo vodo in bolj zdrav planet,« je na novinarski konferenci dejal Kerry.
Za Von der Leynovo Glasgow korak v pravo smer
Dogovor je korak v pravo smer, a delo še zdaleč ni končano, se je odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropska komisija ocenjuje, da dogovor podpira zaveze pariškega sporazuma in ga ohranja pri življenju, kar ponuja možnost omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
»COP26 je korak v pravo smer. 1,5 stopinje Celzija ostaja na dosegu roke, vendar delo še zdaleč ni končano,« je poudarila von der Leynova. »Najmanj, kar lahko zdaj storimo, je, da čim hitreje uresničimo obljube Glasgowa in nato ciljamo višje,« je dodala.
»Dosegli smo napredek pri doseganju treh ciljev, ki smo si jih zadali na začetku COP26,« je dejala. To so pridobiti zaveze za zmanjšanje emisij tudi v tem desetletju, da bi dosegli cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje, doseči cilj 100 milijard dolarjev na leto za podnebno financiranje za države v razvoju in ranljive države ter doseči dogovor o izvajanju pariškega sporazuma. Več večjih onesnaževalcev je objavilo nove cilje za zmanjšanje emisij, je poudarila.
Za Kitajce največji uspeh dokončanje pravilnika
Kitajski pogajalec Zhao Yingmin je poudaril, da je največji uspeh dokončanje pravilnika in sedaj lahko države uresničujejo dogovorjeno.
Majhne otoške države, ki jim zaradi višanja gladine oceanov grozi potop, niso zadovoljne. Ministrica za okolje Maldivov Aminath Shauna je poudarila, da je za uresničitev cilja iz Pariza potrebno v naslednjih 98 mesecih prepoloviti sedanjo raven izpustov toplogrednih plinov. »Razlika med 1,5 in 2,0 stopinje je za nas smrtna obsodba,« je dejala.
Podnebna konferenca se je po podaljšku le končala z dogovorom o omejitvi globalnega segrevanja. Izjava, ki so jo sprejeli po dveh tednih pogajanj, med drugim poziva države, da začnejo ustavljati uporabo premoga.
Cilj konference ni bila nova pogodba ampak dokončanje tiste sklenjene pred šestimi leti v Parizu in nadgradnja z dodatnim zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov. Države kot so ZDA, Kitajska in EU so že pred Glasgowom napovedale nove cilje zmanjšanja izpustov. Indija in nekatere so dodatne cilje naznanile v času konference.
Brez dogovora o skladu za odškodnino revnim državam
Gostiteljica Velika Britanija je pomagala doseči dogovore med drugim proti izginjanju gozdov, povečanju uporabe električnih vozil, postopno odpravo uporabe premoga in odpravo subvencij na fosilna goriva, zmanjšanja izpustov metana in povečanje sredstev za boj proti podnebnim spremembam.
Na konferenci so sklenili, da morajo države, ki izpustijo v ozračje največ toplogrednih plinov leta 2022 na Podnebni konferenci ZN v Egiptu predstaviti nove bolj ambiciozne načrte oziroma cilje. Tam se bodo posvetili pomoči nerazvitim in ogroženim državam.
Pred konferenco so revne države opozarjale, da bogate niso držale besede o zagotavljanju 100 milijard dolarjev na leto pomoč revnim pri boju proti podnebnim spremembam. Izjava globoko obžaluje, da se to ni zgodilo in poziva bogate države naj najdejo denar.
Dogovora o posebnem skladu za odškodnino revnim državam zaradi podnebnih sprememb ni bilo, bodo pa dobile nekaj denarja od trgovanja z izpusti toplogrednih plinov.
Sprejeli so tudi dogovor o večji preglednosti in odgovornosti glede uresničevanja zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Kitajska bo na primer o svojih ukrepih po novem poročala na vsakih pet let in ne le na vsakih deset let.
Mešani odzivi
Odzivi na dogovor so bili mešani, številni politični voditelji, aktivisti in nevladne organizacije pa so razočarani, da dogovor ni bolj ambiciozen glede konca uporabe fosilnih goriv in glede podnebnega financiranja. Čeprav pa na splošno velja konsenz, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija kljub vsemu dosegljiv.
Izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah Patricia Espinoza je dejala, da odhajajo iz Glasgowa z jasnim pogledom na to kar morajo storiti, da dosežejo cilj 1,5 stopinje. Izpostavila je, da je bil dosežen napredek na številnih področjih.
»Udeleženci COP26 so zgradili most med dobrimi nameni in ukrepi za zmanjšanje izpustov, povečanje odpornosti in zagotavljanjem finančnih sredstev, ki se bodo lahko izmerili. Most med občudovanja vrednimi obljubami iz Pariza pred šestimi leti do konkretnih ukrepov h katerim poziva znanost in jih zahtevajo ljudje po svetu,« je poudarila.
Cilj 1,5 stopinje je komajda ostal pri življenju
Izvršna direktorica Greenpeace International Jennifer Morgan je sporočila, da je dogovor šibak, cilj 1,5 stopinje pa je komajda ostal pri življenju. »Pomembno pa je, da je bilo poslano sporočilo, da se obdobje premoga končuje,« je sporočila in dodala, da se mladi več ne bodo borili za podobne izide konferenc, če se borijo za lastno prihodnost.
Mednarodna izvršna direktorica organizacije Oxfam Gabriela Bucher je bila ostra in je sporočila, da svetovni voditelji mislijo, da ne živijo na istem planetu, kot vsi drugi. »Kaže, da jih nobeni požari, višanje gladine morja ali suše ne bodo spametovali, da nehajo povečevati izpuste na račun človeštva.«
Kajfež Bogatajeva: Dogovor v Glasgowu razočaranje glede izpustov, nekaj tudi napredka
V soboto sprejeti dogovor na podnebni konferenci v Glasgowu je z vidika izpustov toplogrednih plinov in njihovega omejevanja eno razočaranje več, je za STA dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Po drugi strani pa je bil dosežen napredek glede zagotavljanja finančne pomoči najbolj ranljivim državam in zaustavljanja izsekavanja gozdov.
»Bistveno za znanost in prihodnost je to, kako ambiciozne cilje si postaviti, in s tega stališča moram reči, da je spet eno razočaranje več. Od pariškega sporazuma je minilo že šest let in lansko leto ni bilo pogajanj, torej so imele države več kot dovolj časa za neke nove pogajalske ponudbe, pa se to seveda ni zgodilo,« je bila kritična Kajfež Bogatajeva.
Ob tem se je strinjala s številnimi drugimi kritiki končnega dokumenta, ki menijo, da bi se namesto k opuščanju premoga morali zavezati k dokončni opustitvi uporabe premoga.
»Ravno pri teh izjavah in dokončnem izpogajanem nedoločniku, da bomo opuščali premog, se kaže, da svetovni voditelji za moj okus živijo na nekem drugem planetu,« je ocenila. Znanost je namreč zelo jasna, da bi že do leta 2030 morali zmanjšati izpuste, idealno za 65 odstotkov. Vendar bi to pomenilo dokončno opustitev premoga do leta 2030 in znatno zmanjšanje rabe ostalih fosilnih goriv.
Lučka Kajfež Bogataj se obenem ne strinja z nekaterimi ocenami, da je kljub temu sporazumu cilj omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi še dosegljiv.
»Mislim, da ni. Zdaj nam ostane le še osem let, če vzamemo, da se bodo pogajanja na isto temo drugo leto še nadaljevala. V osmih letih pa dejansko tako močnega znižanja svet več ne more spraviti skupaj. To je neke vrste poraz, kar se tiče same podnebne znanosti. Kot da so vsa poročila, vsa opozorila, vse analize narejene za nekoga drugega, ne pa za odločevalce,« je opozorila.
