Trgovanje z ljudmi

Žrtve prisilne prostitucije tudi slovenski otroci

Žana Kapetanović / Revija Zarja Jana
19. 12. 2021, 20.05
Deli članek:

Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi je te dni zaokrožilo dvajset let obstoja. Katjuša Popović, ki je njegova duša, srce in gonilna sila, se je odločila, da ne bo več kandidirala za mesto predsednice.

Profimedia
Otroci in mladostniki so vse pogosteje žrtve grozljivih sodobnih oblik izkoriščanja

Ob njej so iz nekdanjih prostovoljk dozorele mlade sile, vrhunske profesionalke, ki jim popolnoma zaupa, jih občuduje in se z veseljem od njih tudi uči. Na žalost v društvu Ključ še vedno poslušajo pričevanja o čedalje hujših zlorabah, trpinčenju, poniževanju in teptanju človekovih pravic. Porazno je, da so otroci in mladostniki vse pogosteje žrtve grozljivih sodobnih oblik izkoriščanja, nam je med drugim povedala Katjuša Popović.

V društvu Ključ, ki je že od leta 2001 edina tovrstna specializirana nevladna organizacija v Sloveniji, pravijo, da v hipu, ko že mislijo, da so videli in slišali vse in jih primeri ne morejo več presenetiti ter človeško prizadeti, vedno pride nov, s kakšno novo izkušnjo izkoriščanja. »Vedno znova poslušamo pričevanja o še hujših zlorabah, razvrednotenju, trpinčenju, poniževanju in teptanju človekovih pravic,« pravi Katjuša Popović.

Pred dvajsetimi leti so bili prepričani, da bodo pripomogli k izboljšanju sveta, in so na tem področju v resnici premikali meje, vendar jih to, kar se dogaja zdaj, nove oblike izkoriščanja, novi načini novačenja mladih ljudi itd., preprosto skrbi. Katjuša ne skriva, da jo kljub vsem izkušnjam posamezne zgodbe lahko še vedno prizadenejo. Rešuje pa jo, da je človek, ki išče rešitve in ne izgovorov, poleg tega si prizadeva ohranjati profesionalno distanco.

Varnost v objemu Ključa

»Je pa res, da grozljivih zgodb ne poslušamo vsak dan in ves čas med delom z žrtvami. Ko pridejo k nam, se jim začnejo odpirati varnejši in lepši trenutki, pridobivajo moč, zaupanje, fizično in psihično se sčasoma ustalijo. Spoznavajo, da travmatični del obstaja, treba ga je sprejeti in dati možnost okrevanju. Pomagamo jim graditi boljšo samopodobo. Trudimo se jim pokazati, da imajo možnost za nov začetek.«

Torej je svet danes nevarnejši, kot je bil nekdaj? »Globalno se kriminalni svet vedno bolj neizprosno okorišča z ranljivimi skupinami in na žalost je vedno dva koraka pred nami. Zdi se mi, da ves čas tečemo za njim.«

Žrtve med otroki

Katjuša Popović prizna, da so v takih primerih precej nemočni. V društvu Ključ ne nameščajo mladoletnih oseb in se, kadar se jim zgodi, da naletijo na otroka oziroma mladoletnika, ki je žrtev, še kako zavedajo, da sistem varstva teh otrok ne deluje, kot bi moral. »Med begunci so otroci brez spremstva, otroci, ki potujejo v skupini z odraslimi osebami, vendar ne z zakonitimi zastopniki. Kdo so ljudje okoli njih? Kako visoko rizični so ti otroci kot žrtve trgovanja z ljudmi? Težko je ugotoviti, ali potujejo z nekom, ki ima dobre namene, ali pa so se znašli v rokah kriminalcev.«

Mar v društvu vedo za primere, ko tudi otroci ali mladostniki čez noč izginejo? »Slovenija je lahko samo postaja na tej poti. O tem, da je v resnici tako, pričajo primeri, ko se otroka brez spremstva registrira v pristojni instituciji, naslednji dan pa ta isti otrok preprosto izgine. Tukaj nam kot družbi morajo zvoniti vsi alarmi. Na to opozarjamo nevladniki, tudi nekatere pristojne institucije, vendar se že leta nič ne premakne. Očitno ni interesa, da bi zaščitili te otroke. Srhljivo.«

Običajno so ti fantje potem nekje prisiljeni v prodajanje lastnih teles, da bi si zagotovili sredstva za preživetje in nadaljevanje poti, izkoriščajo pa jih tudi za prisilno fizično delo, prisilno izvajanje kaznivih dejanj, za trgovino z organi, tkivi in krvjo ter prisilno beračenje.

Spolno izkoriščanje mladoletnih je tudi slovenska realnost

Na vprašanje, ali so žrtve prisilne prostitucije tudi slovenski otroci, Katjuša Popović prikima, poudari pa, da se ji zdi, da tega še vedno nočemo vedeti. Še vedno odvračamo oči od spolnega izkoriščanja mladoletnih oseb, češ da v Sloveniji kaj takšnega ni mogoče. In kdo za plačilo spolno izkorišča otroke v tej verigi prostitucije? »Odrasli. Že leta poudarjamo, da je treba v zvezi z izkoriščanjem prostitucije pozornost nameniti tudi odjemalcem spolnih storitev, sploh če so pripravljeni spolno izkoristiti in zlorabiti mladoletno osebo. Pokazati moramo, da imamo kot država ničelno toleranco do takšnega početja.«

V Sloveniji torej živimo v zablodi, da so žrtve prostitucije predvsem tuji mladostniki. Sodobna oblika novačenja slovenskih fantov in deklet zadnja leta poteka predvsem na spletu. Računalniške aplikacije so poskrbele za revolucijo v pornografski industriji in določene različice teh aplikacij lahko naše otroke zlahka pahnejo v roke izkoriščevalcev.

Spletni plenilci – sodobni zvodniki

Tisto, kar smo nekoč poznali pod imenom »lover boy« oziroma moški, ki si prizadeva deklico pridobiti s pomočjo čustvene prevare – nekoč so taki postopali okoli šol, se je zdaj preselilo na splet. Ti moški vzpostavijo navidezno čustven odnos, ki je za deklico popolnoma resničen, tako da verjame, da se imata v resnici rada. »Seveda vemo, da je veliko plenilcev, ki delujejo prek lažnih profilov in tako pristopajo k mladim, nekoliko manj znano pa je, da svojevrstna oblika prostitucije poteka tudi na različnih aplikacijah (npr. OlnyFans), ki jih starejši običajno ne poznamo. Otrokom na tem področju ne sledimo dovolj hitro in dovolj spretno, zato je to še posebej skrb vzbujajoče,« opozarja Katjuša Popović.

Gre za tako imenovani »Instagram za odrasle« oziroma erotični Instagram. V osnovi gre za družbeno platformo, na kateri lahko tudi mladostniki ustvarijo svoj javni profil, so pa na tej aplikaciji zaželene erotične vsebine. »Ustvarjalec« objavlja svoje intimne fotografije, »kupec« si lahko ogleduje določene vsebine, in to za mesečno naročnino, ali pa se cene določajo posebej za posamezne vsebine, tudi takšne po naročilu. »To se hitro izrodi v izsiljevanje in mladi ljudje se tako zapletejo v težave in zapadejo v hudo stisko. Preventivne delavnice, ki jih društvo Ključ že od leta 2002 izvaja v osnovnih in srednjih šolah, ves čas prilagajamo vsem tem novim prevaram in oblikam izkoriščanja ter mladostnike opozarjamo na nevarnosti, ki nanje prežijo na spletu.«

Stara obrt, novi prijemi

Sogovornica poudari, da se prostitucija ne vrti okoli seksa, ampak okoli moči oziroma zlorabe moči. »Odnosi moči so dejansko gonilo prostitucije in tega ne moreta spremeniti ne dekriminalizacija ne legalizacija. V Sloveniji se vedno znova pojavi kakšna pobuda za legalizacijo prostitucije, a stališče Ključa ostaja enako – za nas spolno delo ni delo in tudi nikoli ne bo razumljeno kot delo. V nekaterih državah je prostitucija legalizirana, a se je izkazalo, da to še zdaleč ni zaščitilo oseb, ki se prostituirajo. Sočasno se je z legalizacijo občutno povečalo povpraševanje in ob tem trgovanje z ljudmi. Zaradi tega prihaja do uvažanja vedno novih žensk in deklet iz revnejših držav. Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana od leta 2003 in tudi uporabnikom ne grozi pregon, razen če uporabnik ve, da so storitve, ki jih uporablja, posledica izkoriščanja. Prepričana sem, da 'stranke' velikokrat to vedo. Če pa se tega ne zavedajo, jih bo treba o tem ozavestiti.«

Zvodniki – poslovneži, ki si plačajo prostost

Nesporno je, da kazenskopravni sistem v Sloveniji še kako šepa, saj se vodje kriminalnih združb, zvodniki in drugi, ki so se okoristili v tej verigi prevar, pogosto izmuznejo roki pravice. »Nujno je treba izboljšati učinkovitost pravnega sistema, tako da bodo storilci in drugi, ki sodelujejo pri izkoriščanju, kazensko učinkoviteje preganjani in za svoje kršitve obsojeni ter kaznovani, tudi z odvzemom premoženja, ki so si ga pridobili z izkoriščanjem.«

Odmeven primer dobro organizirane kriminalne združbe pod krinko poslovne organizacije, ki se vleče po sodiščih, osumljenci pa se po plačilu enormno visokih varščin mirno sprehajajo na prostosti, je kot sol na rano za vse žrtve. Oglaševali so se kot »savna klub, spa in wellness s pridihom erotičnih vsebin«.

»Kot sem dejala, kriminalne združbe hodijo ves čas dva koraka pred nami, metode izkoriščanja postajajo vse bolj prefinjene, zato verjamem, da je ta kazniva dejanja težko dokazati. Pojavljajo se fiktivni stroški in posledično dolgovna odvisnost (dolg ves čas narašča oziroma se nikoli ne zmanjša, ob neupoštevanju pravil pa sledijo finančne sankcije). Zato osebe ostajajo v prostituciji. Je to res prostovoljno ali gre za zločinsko izsiljevanje in izkoriščanje ljudi? Medtem ko so bile žrtve trgovine z ljudmi nekdaj v 'posle' prisiljene tudi s fizičnim nasiljem in omejevanjem gibanja, zdaj ni več potrebe po takšnih metodah: žrtve v 'poslu' sodelujejo 'prostovoljno', ker so v to prisiljene in ker so ranljive. In od 'posla' nimajo nič, razen psihičnih in fizičnih posledic,« pojasnjuje Katjuša Popović.

Kar zadeva prej omenjene plačane astronomsko visoke varščine, pa pravi, da so v posmeh tako državi kot sistemu.

Prostitucija v času korone

V Sloveniji, pa tudi v večini drugih evropskih držav, je večina prostitutk iz območij zunaj EU ali iz revnejših držav EU. Kar pa ne pomeni, da med njimi niso tudi Slovenke. Čeprav se nam zdi, da Ljubljana mirno spi in z njo tudi vsa Slovenija, je položaj povsem drugačen.

»Slovenija v tem pogledu nikoli ne spi. Dogaja se marsikaj, tudi v času pandemije. Tudi v obdobju koronskih prepovedi so delovali in še delujejo nekateri nočni lokali, čeprav ne bi smeli. Slovenke se prostituirajo bolj prikrito, in sicer po stanovanjih in hotelih, ki so tudi v času pandemije odprti. Kot pripovedujejo osebe, ki nam zaupajo svojo izkušnjo, prihajajo stranke ves dan, nekateri v času malice, torej med službo, popoldne pa so to ljubeči družinski možje in očetje.«

V prostituciji vedno – ne samo med epidemijo covida – obstaja hudo zdravstveno tveganje.

Stranke pogosto pričakujejo spolne odnose brez zaščite, in če jim ni ugodeno, si neredko zaščito odstranijo same, med spolnim odnosom. Občutki žensk pa so ob tem grozljivi, saj se počutijo še dodatno ponižane, zlorabljene. Posiljene. Lahko zbolijo, lahko zanosijo … »Srečujemo se z osebami, ki imajo spolno prenosljive bolezni, diagnoza HIV ni več redkost.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.

revija jana
naslovnica