Izak Košir

 |  Politika

»To stanje bo postalo relevantno tudi za slovenske državljane in ne zgolj migrante«

Odziv civilne iniciative InfoKolpa na Mladinin članek o nehumanih razmerah v centru za tujce, ki so pred kratkim izzvale tudi protest prosilcev za azil

Čas kosila za zaprte tujce v Centru za tujce v Postojni. Hrano dobijo skozi nekaj centimetrsko režo v mreži, s katero so 24 ur na dan zaprti v opuščenem industrijskem objektu.

Čas kosila za zaprte tujce v Centru za tujce v Postojni. Hrano dobijo skozi nekaj centimetrsko režo v mreži, s katero so 24 ur na dan zaprti v opuščenem industrijskem objektu.
© Borut Krajnc

"Razmere v Centru za tujce so pretresljive že na pogled, kako je stanovalcem si ne moremo predstavljati," so v odzivu na Mladinin članek Z azilanti po novem brez milosti zapisali v civilni iniciativi InfoKolpa. Poudarili so, da so se pred leti zgražali nad metodami, infrastrukturo in brutalnimi ukrepi nad migranti v Bolgariji, Turčiji in Grčiji, nato pa je to "postalo normalno". Tudi za razmere v Centru za Tujce se bojijo, da bodo postale "normalne". "Podobno kot je bilo pred leti nepredstavljivo, da bi Slovenija množično izganjala ljudi in jim onemogočala pravico do mednarodne zaščite," so dodali.

V svojem odzivu so opozorili, da se dnevno iz centra v Postojni izvajajo deportacije na Hrvaško, pri čemer, dodajajo, oseba pogosto ne ve, da jo bodo izgnali, do trenutka, ko pride policija. "V takšnih razmerah je protest proti nečloveškemu ravnanju edina možnost, ki jo imajo zaprti na voljo, da javnost opozorijo na nevzdržnost pogojev in kruto ravnanje policije. Protest v centru za tujce v torek je demonstrativna prošnja za mednarodno zaščito, prošnja, ki bi jo po dolžnosti moral sprejeti vsak državni uslužbenec, uslužbenci ministrstva za notranje zadeve pa sploh," so pojasnili v civilni iniciativi.

"V takšnih razmerah je protest proti nečloveškemu ravnanju edina možnost, ki jo imajo zaprti na voljo, da javnost opozorijo na nevzdržnost pogojev in kruto ravnanje policije. Protest v centru za tujce v torek je demonstrativna prošnja za mednarodno zaščito, prošnja, ki bi jo po dolžnosti moral sprejeti vsak državni uslužbenec, uslužbenci ministrstva za notranje zadeve pa sploh."

Po podatkih InfoKolpe slovenska policija na meji, stran od oči javnost, na policijskih postajah in zaprtih institucijah, nezakonito in sistematično onemogoča dostop do temeljnih pravic, kot so pravice do azilnega postopka, pravnega zastopstva in zaščite pred kolektivnim izgonom in mučenjem. "V dveh letih in pol je bilo skoraj 20.000 oseb izgnanih iz Slovenije na Hrvaško. Samo v lanskem letu, ko je policijo vodila Tanja Bobnar, je bilo 11.000 izgonov, navkljub temu pa zaenkrat k odgovornosti za temeljne kršitve ni bil pozvan nihče."

"Številni so po izgonu iz Slovenije soočeni z brutalnim nasiljem hrvaške policije med nadaljnjim izgonom v Bosno in Hercegovino. Zaskrbljujoče je dejstvo, da Slovenija od leta 2016 ni zagotovila nobenih novih nastanitvenih kapacitet za prosilce za azil, kot je bilo to predvideno v vladnem kontingentnem načrtu, temveč se raje poslužuje zapiranja v Center za tujce in izvajanja sistematičnih izgonov čez mejo. Azilni dom na Viču je v zanikrnem stanju, prenatrpan in s slabimi higienskimi pogoji, kar ogroža varnost in zdravje prosilcev za azil, ki jim ob prihodu ni nuden niti zdravniški pregled sobe so prenatrpane. Slovenska migracijska strategija ostaja omejena zgolj na omejevanje migracij in represijo, medtem ko integracijski programi in vključevanje beguncev in migrantov v družbo ostajata nezadostna," so zapisali. 

"Azilni dom na Viču je v zanikrnem stanju, prenatrpan in s slabimi higienskimi pogoji, kar ogroža varnost in zdravje prosilcev za azil, ki jim ob prihodu ni nuden niti zdravniški pregled sobe so prenatrpane. Slovenska migracijska strategija ostaja omejena zgolj na omejevanje migracij in represijo, medtem ko integracijski programi in vključevanje beguncev in migrantov v družbo ostajata nezadostna."

V InfoKolpi poudarjajo, da so okoliščine oseb, ki se znajdejo v rokah hrvaške policije po izgonu iz Slovenije, odgovornost naše države. To je ugotovilo tudi upravno sodišče v sodbi glede tožbe kamerunskega begunca, ki je večkrat neuspešno poskušal poiskati zaščito v Sloveniji, vendar je bil vselej verižno izgnan v Bosno in Hercegovino. "Pristojne institucije in javnost si zatiskajo oči pred dejstvom državnega zločina, ki nemoteno poteka na mejah Evropske unije pod direktivami z vrha Ministrstva za notranje zadeve in Policije navkljub menjavam treh vlad. Prejšnji teden je upravno sodišče razsodilo v prid enemu izmed več kot 20.000 ljudi, ki so bili deležni identičnega postopka," so zapisali in sklenili da bo stanje, v katerem so zapiranje, neformalna navodila in nasilje policije vsakdanjost, postalo slej ko prej "relevantno tudi za slovenske državljane in ne zgolj migrante, ki dnevno prečkajo meje v upanju na možnost varnega življenja".

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.