O motnji pozornosti kroži veliko mitov in že vsakemu malčku z obilico energije radi rečemo, da se spopada z njo. Pa v resnici ni tako. Preverite vse, kar morate vedeti o ADHD.
Kaj je ADHD?
Poznamo jo tudi pod imenom motnja pozornosti in koncentracije s hiperaktivnostjo ali brez nje ter pod imenom hiperkinetična motnja (HKM). Običajno se prične v zgodnjem otroštvu, zato lahko simptome opazite že pri predšolskih otrocih.
Čeprav si pod motnjo pozornosti najpogosteje zamišljamo otroka z veliko energije, lahko za to diagnozo trpijo tudi odrasli. Zgodi se, da je motnja odkrita šele pri odrasli osebi, čeprav se vedno pojavi že v otroštvu.
Simptomi ADHD
Simptomi ADHD so pri obeh spolih enaki in vključujejo:
- motorično hiperaktivnost,
- impulzivnost in
- pomanjkljivo pozornost (manjšo, kot je značilna za določeno starost).
Simptome ADHD lahko hitro spregledate, posebej če ne vključujejo hiperaktivnosti (ampak samo motnjo pozornosti in koncentracije). Pogosteje se to zgodi pri dekletih, ki na primer v šoli ne motijo pouka, a pogosto z mislimi odtavajo in ga ne spremljajo. Medtem ko pri mlajših fantkih prej opazimo hiperaktivnost. Stereotipno gledano deklice veljajo za pridne in organizirane, zato jim ne pripisujemo te motnje.
Profimedia
Simptomi, ki nakazujejo, da se otrok verjetno sooča z ADHD:
- Preveč govori in je moteč za okolico.
- Se dolgočasi in ne kaže posebnega zanimanja za naloge, ali pa jih opravi napačno.
- Zavrača dejavnosti, kjer je potreben miselni napor.
- Hitro odneha, pozablja potrebščine, je motorično nemiren in nepozoren.
Otroci z motnjo ADHD prav tako težje navežejo stik z vrstniki in se težko vključijo ter prilagodijo okolici. Čeprav umsko ne zaostajajo, imajo lahko učne težave in dosežejo slab učni uspeh. Več o simptomih pa preverite TUKAJ.
Otroci z ADHD pogosto hkrati trpijo tudi za depresijo. Vedenjski problemi in težave v šoli škodujejo njihovi samopodobi in ogrožajo socialno življenje. Sošolci in prijatelji jih hitro izključijo iz družbe, zaradi česar se počutijo izolirano in brezupno.
Vzroki za pojav ADHD
Vzrokov za pojav hiperkinetične motnje je več:
- Delovanje možganov: Nižjo raven aktivnosti v delu možganov, ki je zadolžen za pozornost in aktivnost, lahko povezujemo z ADHD.
- Geni in dedovanje: Hiperkinetična motnja se lahko podeduje. Zelo verjetno je, da ima otrok z ADHD tudi starša z isto motnjo, prav tako bo verjetno ADHD imel njegov brat ali sestra.
- Poškodbe glave: hujše poškodbe možganov lahko povzročijo ADHD.
- Nedonošenčki: nedonošeni otroci imajo večje tveganje za razvoj ADHD.
- Pred porodom: izpostavljenost nikotinu in/ali alkoholu med nosečnostjo lahko poveča tveganje motnjo.
- Okolje: v redkih primerih lahko izpostavljenost določenim toksičnim snovem povzroči ADHD.
Profimedia
Razlika med ADHD in depresijo
Če se v motnjo ne poglobimo, jo lahko zamenjamo tudi za depresijo ali bipolarno motnjo. Nekateri simptomi so popolnoma enaki, zato je na hitro postavljena diagnoza lahko napačna.
Negativna samopodoba: Otroci z ADHD se s tem borijo, ker ne dohitevajo vrstnikov, tisti z depresijo pa se počutijo ničvredne brez razloga.
Pomanjkanje motivacije za karkoli: Pri ADHD imajo otroci občutek, da njihov trud ne bo ničesar izboljšal, pri depresiji pa ne vidijo bistva v opravljanju nalog.
Slabe ocene v šoli: Hiperaktiven otrok se lahko v šoli izključi ali ima izpad, depresivnega pa zamotijo negativna čustva, ki jih ne zna obvladati.
Otroci nočejo hoditi v šolo: Tisti z ADHD zato, ker sovražijo vse preizkušnje, ki jih čakajo tam, otroci z depresijo pa, ker niso dovolj čustveno močni, da bi se prebili čez dan in bi raje ostali v postelji.
- Kako lahko pomagate depresivnemu otroku, pa izveste TUKAJ.
Razlika med ADHD in viškom energije
Prav tako po drugi strani ne moremo reči, da smo hiperaktivni le zato, ker se ne moremo skoncentrirati na delo. Za to lahko krivimo slab dan, utrujenost, stres, prezaposlenost ... Več o tem, ali imate zgolj preveč energije, ali ste zares hiperaktivni, pa preverite tukaj: Ste hiperaktivni ali imate le veliko energije? V čem je razlika?
Morda potrebujete le kakšno vadbo ali drug hobi, kamor boste usmerili svojo pozornost. Zanimiva je tudi zgodba mame, ki se je odločila svojim otrokom omejiti čas pred ekrani: To vse je odkrila o svojih otrocih, ko jim je omejila čas pred ekrani
Profimedia
Ali obstaja več oblik ADHD?
ADHD se deli na tri tipe, pri katerih pa vsi niso povezani s hiperaktivnostjo, kot pogosto zmotno mislimo.
- Pretežno nepozornostni tip - Posameznik se težko osredotoči na delo, kar zaznamo kot površnost ali veliko storjenih napak. Težave ima tudi s sledenjem navodilom.
- Pretežno hiperaktivno-impulzivni tip - Pacient s tem tipom motnje je pogosto nemiren, stalno ima potrebo po gibanju (tekanju, plezanju, skakanju). Aktivnosti in naloge težko opravlja potiho. Veliko govori, prekinja sogovornika in komaj čaka, da pride do besede.
- Kombinirani tip - Združuje zgoraj opisana tipa.
Kaj povzroči ADHD?
ADHD ni posledica slabe vzgoje, štejemo jo med mentalne bolezni.
Čeprav jasnega razloga za nastanek motnje še ni, je ena od možnih teorij ta, da so živčni prenašalci (kot sta dopamin in noreprinefrin), ki so pomembni pri razmišljanju in koncentraciji, v neravnovesju. Pokazalo se je tudi, da imajo ljudje s to diagnozo drugačne možgane kot popolnoma zdravi ljudje.
Pri motnji ADHD gre tudi za to, da sporočilo težko potuje po možganskih povezavah.
Profimedia
Možganske povezave sestavljajo možganske celice, ki prenašajo informacije od nevrona do nevrona. Da bi se to lahko zgodilo, končič nevrona izpusti majhne količine kemijskih snovi imenovanih živčni prenašalci (nevrotransmiterji). Le-te morajo prečkati majhno vrzel imenovano sinapsa, da bi prišli do naslednjega nevrona.
Tu se lahko zaplete na kar nekaj načinov:
1. Nevron ne sprosti dovolj živčnih prenašalcev.
2. Nevron, ki sprejema, ima težavo z "lovljenjem" živčnih prenašalcev.
3. Živčni prenašalec se vrne nazaj k nevronu, ki ga pošilja, preden bi lahko bila vzpostavljena povezava.
Vse to lahko povzroči hiperkinetična motnja.
Se ADHD lahko zdravi?
Zdravljenje lahko vpliva na možganske povezave in jih izboljša.
Da je motnja ozdravljiva, se lahko zahvalimo različnim zdravilom, potrebno pa je tudi prilagoditi življenjski slog. Kako, mora ugotoviti vsak posameznik zase. Odkriti mora svoje močne plati in raziskati, v čem se dobro izkaže. Tako lahko najde službo, ki mu ustreza. Pomoč nudijo tudi strokovnjaki, ki predlagajo, kako simptome potisniti v ozadje.
Kako pomagati osebi z ADHD?
Z nenavadnim vprašanjem, kako bi ADHD in druge duševne motnje izgledale, če bi bila živa bitja, pa se je ukvarjal Sillvi. O sebi sicer nerad govori, če pa že mora, pove, da se najbolj boji smrti. Ustvaril je ilustracije, ki so imele tudi dobrodelno noto. Zakaj so tako strašljive, pa vam bodo najbolje znali opisati ljudje, ki se z opisanimi motnjami spopadajo vsak dan. Poglejte si ilustracije: Če bi bile duševne bolezni živa bitja – kako bi ta bitja izgledala?
Zmote, ki jih pripisujemo motnji ADHD
Mladi, ki so obsedeni s pametnim telefonom, imajo ADHD
Čeprav se pacienti s to motnjo težko osredotočijo, ne pomeni, da se ne morejo koncentrirati na nič, kar počnejo. Če pogosto gledate na telefon in se odzovete na vsako sporočilo, še niste bolnik z ADHD. Enako velja za mlade, za katere radi rečemo, da so odvisni od tehnologije. Odvisnost nima nič opraviti z motnjo pozornosti.
Profimedia
ADHD pomeni popolno nezmožnost koncentracije
Ljudje z ADHD lahko najdejo aktivnosti, ki jih zanimajo. Nanje se zelo osredotočijo in takrat skoraj pozabimo, da trpijo za motnjo pozornosti. Če želite pomagati, poiščite kaj, kar bo osebi vzbudilo pozornost.
Slaba vzgoja
Ko vidimo otroka, ki ne more biti pri miru niti minuto, okrivimo tudi starše, ki ne znajo poskrbeti za njegovo vedenje. V resnici to ni posledica njihovih napak, ampak simptom motnje. Na sebe so prevzeli veliko odgovornost, saj je skrb za takšnega otroka težja kot za popolnoma zdravega. Zato ne krivite staršev, ki se verjetno trudijo po najboljših močeh.
Viri: NIJZ, healthychildren.org, understood.org
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
