»Pandemija prinaša številne izzive in nove priložnosti, ki so v premišljenem oblikovanju bolj trajnostnega, odpornega in vključujočega turizma. Vedenje turistov se namreč zaradi covida-19, podnebnih sprememb in drugih izzivov močno spreminja,« je prepričana direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak. O ključnih izzivih evropskega turizma so govorili že na Blejskem strateškem forumu in ob svetovnem dnevu turizma, to bo tudi tema bližajočih se Dnevov slovenskega turizma. Kako pa so spremembe zaznali v turističnih krajih po Sloveniji?



Viljam Kvalič, direktor javnega zavoda Dolina Soče, poudarja, da čas pandemije v nobenem pogledu ni prinesel nič dobrega, je pa bil to čas refleksije, v kateri so se izkristalizirale potrebe po novi turistični ponudbi. V dolini Soče, ki je del daljinske pohodne poti Juliana (letos so ji dodali kolesarsko in turnosmučarsko različico), so ta premik že naredili. Ko govorimo o dejavnostih zunaj, sta daleč v ospredju pohodništvo in kolesarstvo, potrjuje Kvalič, to sta tudi dejavnosti, ki ju je najlepše početi pozno poleti in jeseni, kar se na terenu kaže v zasedenosti zmogljivosti v dolini Soče. Če so še v preteklih letih sezono končevali konec avgusta ali septembra, je zdaj večina postelj rezerviranih vsaj do 15. oktobra. Sogovornik to deloma pripisuje kompenzacijam zaradi zaprtja v pomladnih mesecih, deloma pa navadam gostov, kajti tisti, ki pridejo v alpski svet, imajo ponavadi dobro opremo in jih nekoliko slabše vreme ne preplaši.



V Posočju – če izvzamemo zaprtje javnega življenja – po turističnih rezultatih niso bili bistveno na slabšem. Lansko sezono so jim boni prinesli domače goste, letos pa so imeli do 15. junija že toliko rezervacij, da potrebe po novih niti niso zaznali. To sezono so se spet začeli vračati tuji gostje, zlasti Avstrijci, Nemci in Madžari, ki so se lahko pripeljali z avtomobili. Zdaj se po številu prenočitev že približujejo številki 850.000 (v vsej dolini), ki je zelo blizu tisti iz leta 2019. Ker imajo tako raznoliko mešanico gostov, se jim tudi niso poznale odpovedi festivalov zlasti v lanskem letu; letos so jih v manjši meri že izvajali.
Gostom, kot ugotavlja, čedalje več pomeni beseda lokalno; za hrano, ki je do krožnika prišla s čim manj (kilo)metri, so pripravljeni plačati več, in tako na turističnih kmetijah svoje izdelke večinoma prodajo kar doma. Zelo cenijo tudi kakovostne prenočitve. »Izboljšanje kakovosti bo zato še naprej naš cilj in s tem prijazno zmanjševanje števila obiskovalcev na območjih, ki so preobremenjena,« napoveduje Kvalič.


 

Mir in podeželje

Bistveno manj kot dolino smaragdne reke so domači turisti poznali Dolenjsko. Z boni je tudi to območje dobilo priložnost, da ga obiščejo Slovenci, ki so ga pogosto puščali ob strani zaradi drugih destinacij, pravi Simon Kovačič, vodja projektov pri Visit Dolenjska. Prišli so predvsem gostje, ki cenijo mir in podeželje in so se hoteli izogniti drugim, bolj obleganim krajem, navaja eno od prednosti obdobja, zaznamovanega s pandemijo. Zaželene so bile butične namestitve z možnostjo različnih aktivnosti zunaj, v ospredju sta predvsem pohodništvo in kolesarstvo. »Gostje, ki so doslej poznali Dolenjsko predvsem po zdraviliščih, zdaj iščejo tudi drugo ponudbo.«



Na severovzhodu države vpliv pandemičnega časa prav tako zaznavajo v porastu domačih turistov, med tujci pa predvsem tistih iz bližnjih držav. Do avgusta je bilo razmerje med domačimi in tujimi prenočitvami 20 : 80, avgusta, denimo, je bilo daleč največ slednjih iz Nemčije, sledijo Poljaki, Italijani, Avstrijci in Čehi,« našteva Monika Jurišič Hlevnjak iz Zavoda za turizem Maribor. Najbolj jih zanimajo mestne znamenitosti, vinska in kulinarična doživetja in kolesarske poti, v zadnjem letu in pol so zaznali tudi velik porast zanimanja za pohodništvo v okolici Maribora. Opažajo, da delajo gostje rezervacije bolj kratkoročno, pri turističnih doživetjih sta pomembna varnost in odgovorno ravnanje v povezavi z epidemičnimi razmerami, nova ponudba pa se še bolj pospešeno usmerja v trajnostno, butično in personalizirano.

Domači gostje, ki unovčujejo bone, pogosto izberejo vrsto oddiha, ki ga sicer najbrž ne bi, še ugotavljajo v Mariboru. »Prav gotovo so na zasedenost glampingov, turističnih kmetij, apartmajev na podeželju in kampov vplivale tudi epidemične razmere, ki so turiste preusmerile stran od množičnega turizma.« Po slabih rezultatih na začetku letošnjega turističnega leta se je tudi tam krivulja pred poletjem obrnila strmo navzgor; poleti so imeli kar 55-odstotno rast prenočitev in 63-odstotno rast prihodov. Povprečna doba bivanja v avgustu 2021 je bila 1,8 dneva.


 

Čakajoč na tujce

Če v Zavodu za turizem Koper sodijo samo po številkah, ugotavljajo, da sta bili na koncu tako letošnja kot lanska sezona dobri, vendar pa si kot drugi želijo, da bi se v njihove kraje vrnili predvsem tujci in gostje, ki so pripravljeni porabiti več. »Na ta račun bi od turizma več imeli tudi gostinski ponudniki in vsi drugi, ki tržijo različna doživetja in zunajpenzionske storitve.« K temu bi, kot nadaljujejo, najbrž pripomogla dodatno sproščanje ukrepov in okrepitev zavedanja, da je Slovenija varna država (predvsem kar zadeva koronavirus), ki goste privablja z butičnimi doživetji, odlično kulinariko, številnimi možnostmi za rekreacijo na prostem ...

Pozitivna sprememba pandemičnega časa je gotovo v tem, da se je marsikateri Slovenec odločil dopustovati doma in tako spoznal številne zanimive destinacije na domačih tleh; tudi na območju Kopra se je zaradi bonov povečal delež turistov iz Slovenije, ki so začeli odkrivati predvsem tamkajšnje podeželje. Poleg nastanitev jih je zanimalo, kaj lahko še zraven odkrijejo in doživijo.

Letos so se začeli vračati tuji gostje, predvsem z bližnjih trgov, torej Nemci, Madžari, Čehi, Avstrijci. Medtem ko je bil lani večji del gostov domačih, je bilo letos razmerje med domačimi in tujimi približno 60 : 40. Povprečna doba bivanja se je od lani sicer nekoliko skrajšala, a podaljšala v primerjavi z letom 2019; zdaj znaša dobre tri dni.