Ministrica za kulturo: Za zakon o RTV Slovenija smo naredili vse, kar je bilo mogoče

V štabu, kjer so izide referenduma pričakovali predstavniki vladajoče koalicije, je ministrica za kulturo Asta Vrečko za TV Slovenija poudarila, da so volivci odločno pokazali, da si ne želijo vmešavanja strankarske politike v RTV Slovenija. "Naša vlada je to na začetku obljubila in nato sprejela zakon. Zahvaliti se moram vsem, ki so odšli na referendum, civilni iniciativi, ki je na terenu ozaveščala o pomenu javnega medija, in vsem zaposlenim na RTV Slovenija, ki so pod močnimi pritiski, a vseeno vztrajajo in opozarjajo na nepravilnosti."

Spomnila je, da se je 20 let na različnih ravneh opozarjalo, da zakon ni ustrezen. Za MMC je poudarila, da so za zakon o RTV Slovenija naredili vse, kar je bilo mogoče. "Predstavljali smo na terenu, zakaj je nujno, da se spremenita vodenje in upravljanje RTV Slovenija, saj trenutno situacija v zavodu ni dobra, na kar opozarjajo tudi zaposleni," je dodala. Želi si, da RTV Slovenija čim prej znova postane javna in neodvisna medijska hiša, kar je tudi njeno poslanstvo. "Da služi vsem ljudem, objektivno predstavlja novice in skrbi za informiranost vseh državljanov in državljank," je še poudarila.

Upa, da se bodo spremembe začele dogajati takoj. Po njenih besedah gre namreč za zelo močno moralno podporo zakonu in nezaupnico temu, kar se dogaja na RTV Slovenija. Zato meni, da bi se morale spremembe zgoditi takoj, da bi se morali vodilni na RTV Slovenija zamisliti, kaj ta nezaupnica pomeni.

Alenka Jeraj (SDS) meni, da je bilo v kampanji premalo časa za vsebino

V SDS-u, ki je bil predlagatelj referenduma, so se prvič oglasili okoli 21. ure. Poslanka Alenka Jeraj je dejala, da je "samo z referendumi mogoče preprečiti uveljavitev slabih zakonov". "Mi smo v kampanji skušali ljudem predstaviti slabosti novele zakona o RTV-ju, kar je bilo težko, ker ni bilo nobene javne razprave, predstavitve mnenj, bilo je premalo časa, da bi se res seznanili s spremembami, o rešitvah ni bilo nobene strokovne diskusije," je dejala.

Dodala je, da je novela zakona o RTV-ju podobna ureditvi iz 90. let, "ki je povzročila kaos in težave na RTV-ju", z zakonom iz leta 2005 pa se je po njenem mnenju to uredilo. "Vendar smo bili vsakokrat, ko je bila na oblasti desna vlada, priča izrednim razmeram, takrat so vpili o cenzuri, pritiskih na novinarje, prevzemu RTV-ja in podobno," je prepričana. Po njenih besedah mora RTV kot javna televizija, ki jo vsi plačujejo, predstavljati raznolikost in vse segmente slovenske družbe.

1000 prostovoljcev v kampanji Inštituta 8. marec za zakon o RTV SLO

V kampanjo o zakonu o RTV Slovenija se je dejavno vključil tudi Inštitut 8. Marec. Pravijo, da je z njimi sodelovalo več kot 1000 prostovoljcev po vsej Sloveniji. "Ta izid kaže na to, da v Sloveniji živijo solidarni ljudje, ki si želijo strpne družbe, in predvsem ljudje, ki so se postavili za delavce in delavke na RTV Slovenija. Pomembno je opazovati, kaj se bo na RTV Slovenija dogajalo jutri in v prihodnjih tednih. Mi ne gremo nikamor in stali bomo še naprej za vami," je za TV Slovenija opisala direktorica inštituta Nika Kovač. Zaposleni na RTV-ju so se v času kampanje po njenih besedah izpostavili, pokazali dostojanstveno držo in kaj je spoštljivo komuniciranje.

Za MMC je dodala, da za izid kaže na to, da je Slovenija živahna demokracija, da naš glas šteje in da radi soodločamo o tem, v kakšni družbi želimo živeti. "Menim, da je demokracijo v tem letu prebudila lepa in povezana skupnost, najprej ob peticiji samo 'samo ja pomeni ja', nato kolesarski protesti in pozneje ob referendumu za čisto pitno vodo," je še poudarila.

Še nobena kampanja sicer za inštitut ni bila tako naporna kot ta, je poudarila. "Bili smo fizično napadeni, grozili so nam s smrtjo, pogosto smo komaj vstali in se prepričali, da nadaljujemo, kradli so našo podobo in spreminjali zapise podpore iz za v proti, pojavljali so se številne laži in napadi," je navedla.

Hkrati pa so v inštitutu poudarili, da je najvišji izid referenduma za javno RTV dokaz, kako pomembno je sodelovanje različnih akterjev – političnih strank, nevladnih organizacij, prostovoljcev in prostovoljk – pri takšni kampanji.

Poziv koalicije nevladnih organizacij vodstvu RTV-ja: "Odstopite"

Barbara Rajgelj iz zavoda Open, ki je v referendumski kampanji podpiral zakon, je za MMC povedala, da jim je v kampanji uspelo tudi nekaj podrobnosti o zakonu razložiti in pojasniti, zato so z njo lahko zadovoljni. "Pomemben poudarek je bil na pomenu javne RTV Slovenija in da smo začeli razmišljati tudi o prihodnosti, kakšna je njena vloga v prihodnje," je dodala.

Sandra Bašić Hrvatin pa je opozorila, da zakon o RTV-ju zdaj potrebuje nekaj časa, da se vsi postopki izpeljejo. "Dolžnost civilne družbe je, da se vse obljube, ki so bile dane v predreferendumskem času od politike, spoštujejo. Ne bomo dovolili, da se politika na kakršen koli način vrne na RTV Slovenija."

Brankica Petković z Mirovnega inštituta je spomnila, da je zdajšnja koalicija dobila volitve s sporočilom civilne družbe, ki je imela tedaj zagon in ga ima še danes. "Pri referendumu smo se angažirali, ker je bila priložnost, da javnost prepričamo s strokovnimi argumenti. Menim, da gre za veliko zmago demokratične politike v Sloveniji," je pojasnila. "Naše sporočilo sedanjemu vodstvu RTV Slovenija in programskemu svetu je: Odstopite. To smo že sporočili s peticijo, zdaj pa to sporočilo pošiljajo državljani in državljanke," je jasno poudarila.

DNS za to, da ne bo vprašanj vmešavanja katere koli politike

V kampanjo so se vključili tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Predsednica društva Petra Lesjak Tušek je za MMC pojasnila, kaj so želeli s to kampanjo sporočiti: "V Društvu novinarjev Slovenije smo želeli poudariti predvsem pomen profesionalnega, etičnega in neodvisnega novinarstva ter pogoje, pod katerimi lahko RTV Slovenija deluje na drugačnih temeljih, kjer ne bo vsakič vprašanje vmešavanja katere koli politike. Zato se nam zdi prvi korak, da se razmere na RTV Slovenija, predvsem v Informativnem programu TV Slovenija, normalizirajo."

Zadovoljni so, da je izid prepričljivo za uveljavitev novele zakona o RTV Slovenija, kar po njenih besedah pomeni, da so volivci prepoznali pomen neodvisnega in od politike osvobojenega novinarstva ter pomen javnega servisa s kakovostnim programom in kompetentnim vodstvom. "Civilna družba dobiva dodatno težo, profesionalno in neodvisno novinarstvo pa ostaja temelj demokratičnih družb," je dodala.

"Strankarska politika, prste stran od javne radiotelevizije"

V imenu stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTV Slovenija je izjavo podala Helena Milinković, ki je poudarila, da so državljani dali jasno sporočilo, da pričakujejo, da se politika umakne iz javnega medijskega servisa. "Po 190 dneh, odkar smo začeli stavko, je to še ena potrditev, da javnost želi profesionalen, avtonomen in kakovosten javni medij, brez cenzure in brez političnih diktatov programskih vsebin na javni RTV."

Stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV je po njenih navedbah hvaležen za vso podporo noveli zakona o RTV Slovenija in solidarnostni podpori zaposlenim na največjem mediju v državi. "Naš boj za uredniško in novinarsko avtonomijo, za profesionalno javno RTV s tem zdaleč ni končan. S potrditvijo novele zakona o RTV na referendumu se obdobje reforme javnega RTV-ja šele začenja, pri profesionalni in odgovorni do javnosti javni RTV bomo vztrajali še naprej. Zavezništva z javnostjo, ki se je v zadnjem letu še okrepilo, ne bomo izdali," je obljubila.

"Ljudje že precej nasičeni"

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) pa se je v kampanjo vključilo kot nasprotnik predlaganega zakona. Predsednik ZNP-ja Matevž Tomšič je v izjavi za POP TV dejal, da je zbrati zadostno število za zavrnitev zakona na referendumu "sploh v tem času kar velik zalogaj". Ob tem je spomnil, da je to že četrto glasovanje v kratkem času in da so "ljudje že precej nasičeni".

Meni, da bo vlada zelo hitro zamenjala "organe upravljanja oziroma predčasno razrešila te, ki so zdaj v organih upravljanja, in potem postavila svoj svet zavoda ... Želimo si lahko, da bi vendarle bila sestava teh organov vsaj razmeroma nevtralna." Z izidom se morajo sprijazniti, pravi, saj gre za demokratično obliko odločanja, ne glede na to, ali jim je všeč ali ne. "Bomo pa opozarjali na morebitne težave, če bo prišlo do še bolj intenzivne politizacije," je dejal.

Gregorčič se bo obrnil na ustavno sodišče

Predsednik Programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič, ki je v referendumski kampanji kot fizična oseba nasprotoval noveli zakona o RTV-ju, je že napovedal, da se bo po objavi zakona v uradnem listu obrnil na ustavno sodišče. "Izhodišče za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija že nekaj časa pripravljamo. Želimo si namreč, da je pripravljena tako, da bo ustavno sodišče o njej tudi vsebinsko presojalo in je ne bo zavrglo iz procesnih razlogov," je pojasnil za STA.

Taka vsebinska odločitev ustavnega sodišča, ne glede na njen izid, se mu zdi izjemno pomembna, ker bo predstavljala pravila igre za v prihodnje. "Osebno mi ni pomembno, kakšna ta pravila igre so, pomembno pa se mi zdi, da so za vse enaka," je dejal.

Cerar dvomi o morebitnih sodnih postopkih, povezanih z referendumi

Pravnik in nekdanji premier Miro Cerar je v studiu TV Slovenija pojasnjeval, ali lahko po referendumskem odločanju sledijo še postopki na sodiščih. "Če bi prišlo do spora glede končne ugotovitve glasovanja Državne volilne komisije, bi odločalo vrhovno sodišče."

Nekateri že omenjajo ustavno presojo, predvsem zakona o RTV-ju. Cerar o tem pravi: "Ko bodo zakoni uveljavljeni, je tako kot pri vsakem drugem zakonu. Če bo kdo zahteval oz. podal pobudo za presojo ustavnosti, bo ustavno sodišče o tem odločalo. Če tega ne bo, bodo zakoni normalno veljali oz. tako in tako bodo začeli veljati po tem, ko bodo izidi dokončni."

Začetka uveljavitve zakonov po njegovih besedah tako sodišča ne bodo zadržala: "Edino če bi se ugotovilo – kar je zelo majhna verjetnost –, da je prišlo do tako hudih nepravilnosti, da bi dejansko bil izid sporen, ampak pri teh razlikah, če bo šlo tako naprej, ne vidim te možnosti. Celo dvomim, da bo prišlo do kakšne tovrstne pritožbe."

Za novelo zakona o RTV-ju sicer meni, da se giblje na meji ustavnosti. Vprašljiv element je po njegovem mnenju to, da je bila novela sprejeta po nujnem postopku.

Odziv RTV Slovenija na neuradni izid referenduma

Generalno vodstvo Radiotelevizije Slovenija je v pisnem odzivu sporočilo, da je izražena volja volivcev pokazala, kako pomembno vlogo ima javni medijski servis za delovanje demokratične družbe. "Poseben pomen pripisujemo opravljeni javni razpravi pred referendumsko kampanjo in med njo, kjer so imeli strokovnjaki in civilna družba priložnost soočiti mnenja, gledalci, poslušalci in bralci pa skozi vrsto oddaj o javni radioteleviziji podati svoja stališča do programskih vsebin," so zapisali. Poudarili so, da bo RTV Slovenija tudi vnaprej delovala v skladu z zakonodajo in vsemi pravno določenimi postopki ter v najširšem interesu javnosti.

Podrobnosti iz novega zakona

Kaj prinaša zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija?

Namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta bi se ustanovil enoten organ svet zavoda s 17 člani: šest predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti. Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo. DZ v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov. Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.

RTV Slovenija bi namesto generalnega direktorja vodila in upravljala uprava, ki bo imela štiriletni mandat in bi jo sestavljali štirje člani. Najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele zakona bo prenehal mandat zdajšnjega programskega in nadzornega sveta.

Uveljavitev zakona lahko sicer zadrži in tudi prepreči ustavno sodišče, če bo presodilo, da je zakon neustaven.

Predlagatelji zakona menijo, da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru. Ter da bo hkratno zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.

Pobudniki referenduma so proti temu zakonu, ker menijo, da se z novim zakonom nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki po njihovem prepričanju zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost. Ter da se s sprejetjem novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.