Ministrstva in vladne službe, ki upravljajo profile na družbenih omrežjih, bodo z moderiranjem komentarjev skrbeli, da se pri izmenjavi mnenj nihče ne bo počutil izključenega, osebno prizadetega, ponižanega, užaljenega. Foto: BoBo
Ministrstva in vladne službe, ki upravljajo profile na družbenih omrežjih, bodo z moderiranjem komentarjev skrbeli, da se pri izmenjavi mnenj nihče ne bo počutil izključenega, osebno prizadetega, ponižanega, užaljenega. Foto: BoBo

Kot so zapisali na spletnih straneh, vlada uporablja družbena omrežja za širjenje dosega svojih sporočil, za neposredno komuniciranje z najširšo javnostjo, za spodbujanje razprave o najpomembnejših vladnih odločitvah in za poglabljanje dialoga z državljani. "Družbena omrežja, ki jih upravlja vlada, so prostor sodelovanja državljanov ne glede na njihove osebne okoliščine in prepričanja. Izmenjava mnenj o posamezni temi na družbenih omrežjih ima številne pozitivne vidike, vendar pa morajo biti pri tem jasno določeni pogoji sodelovanja uporabnikov posameznega omrežja, da je razprava spoštljiva in vključujoča," so prepričani.

Tako bodo po njihovih navedbah ministrstva in vladne službe, ki upravljajo profile na družbenih omrežjih, z moderiranjem komentarjev skrbeli, da se pri izmenjavi mnenj nihče ne bo počutil izključenega, osebno prizadetega, ponižanega, užaljenega. V ta namen so v Ukomu pripravili smernice za moderiranje komentarjev, ki jih bodo pri upravljanju svojih profilov na družbenih omrežjih uporabljala tudi ministrstva in vladne službe.

V. d. direktorja Ukoma Petra Bezjak Cirman je ob tem poudarila, da smo priča spremembam načina komuniciranja. "Razprava se zadnja leta vse bolj seli na družbena omrežja, ki pa niso zakonsko regulirana. Zato si bomo na vladi še toliko bolj prizadevali za spoštljivo komunikacijo, ne bomo dopuščali nikakršne oblike nestrpnosti ali diskriminacije, groženj ali celo sovražnega govora. Obenem pa se bomo zavzemali za svobodo govora in za to, da družbena omrežja ohranimo kot prostor, kjer sta mogoči odprta razprava in tudi kritika," je napovedala.

Predsednik vlade Robert Golob je že ob imenovanju Petre Bezjak Cirman za v. d. direktorja avgusta izpostavil, da so pred volitvami napovedali vojno sovražnemu govoru v medijih in da si pri tem želi tudi pomoči Ukoma.

Po oktobrskem napadu na aktivistko Niko Kovač se je vlada odločila tudi za vzpostavitev posebne akcijske skupine za preprečevanje sovražnega govora. "Sovražni govor je treba pregnati iz vseh komunikacijskih kanalov in platform in tudi iz državnega zbora," je tedaj poudaril Golob.

Tudi na sobotnem kongresu Gibanja Svoboda je Golob znova poudaril, da ne bodo trpeli "sovražnega govora pod krinko različnosti, še posebej ne s strani politikov". "Ta namreč razkraja družbo, zato smo ji napovedali vojno z vsemi sredstvi," je bil odločen.