Članice EU potrdile: povečati je treba uporabo takojšnjih elektronskih plačil

Evropska komisija je zakonodajni predlog predstavila oktobra 2022, namen sprememb uredbe, ki ureja področje plačil v evrih, pa je, da bi bila takojšnja plačila za državljane in podjetja v celotni Evropski uniji dostopna, varna in brez ovir.

Gre za elektronska plačila, ki so izvedena v nekaj sekundah (največ desetih), in sicer 24 ur na dan vsak dan v letu. Tako so precej hitrejša od rednega elektronskega plačevanja, ki je na voljo le v času delovanja sistema za poravnavo plačil Target in pri katerem se lahko tako zgodi, da je treba na izvedbo plačila čakati tudi na začetek prihodnjega tedna, če je opravljeno konec tedna.

Evropska centralna banka (ECB) in centralne banke območja evra (evrosistem) so tehnični sistem, ki omogoča neprekinjeno poravnavo takojšnjih plačil po območju skupne valute, zagnale že konec 2018, zaživele so tudi že razne nacionalne sheme takojšnjih plačil.

V Sloveniji je nacionalna shema z imenom Flik v veljavi od leta 2020, na voljo pa je pri vseh slovenskih bankah in hranilnicah. Omogoča takojšnja plačila med strankami različnih bank v Sloveniji.

Potem ko so spremembe zakonodaje v začetku meseca potrdili evropski poslanci, danes pa še predstavniki članic, bodo morala biti takojšnja plačila po določenem prehodnem obdobju na voljo ne le znotraj posameznih članic, ampak tudi čezmejno, in sicer tako v evrskem območju kot v celotni Uniji.

Zaradi specifik članic Unije, ki (še) niso prevzele skupne valute, bo prehodno obdobje za uveljavitev novih pravil za ponudnike plačilnih storitev v teh državah daljše kot za tiste v evrskem območju. Tam bodo morali biti ponudniki v devetih mesecih sposobni sprejemati tudi čezmejna takojšnja plačila v evrih, v 18 mesecih pa jih bodo morali biti sposobni pošiljati.

Za neevrske države bo veljal tudi odmik od pravila izvedbe plačila v največ desetih sekundah, če bo do plačila prišlo zunaj uradnih ur, veljal pa bo le za račune, ki omogočajo vsakodnevno poslovanje v evrih.

Banke za takojšnja plačila ne bodo smele zaračunavati višjih stroškov, kot veljajo za standardna plačila.

Zakonodaja predvideva tudi spoštovanje strogih varnostnih zahtev, tako ko gre za preprečevanje zlorab kot s ciljem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Med drugim bo moral biti vzpostavljen poseben sistem preverbe identitete, ki mu bo v primeru tveganja zlorabe sledilo opozorilo pred izvedbo plačila.

Nadgrajena uredba dostop do sistemov poravnave takojšnjih plačil zagotavlja tudi nebančnim ponudnikom plačilnih storitev, zanje bo prav tako veljalo prehodno obdobje. So pa po navedbah Sveta EU v zakonodajo vnesene varovalke, da njihova vključitev ne bi vnesla "dodatnega tveganja v sistem".