Nedavna analiza poslovnega družabnega omrežja Linkedin je pokazala, da je število razpisanih delovnih mest z naslovi, ki vsebujejo besede »bitcoin«, »ethereum«, »blockchain« in »cryptocurrency«, v Združenih državah Amerike od leta 2020 do leta 2021 zraslo za 395 odstotkov.
Tudi na straneh slovenskih študentskih servisov je mogoče zaslediti ponudbo – v času pisanja prispevka smo jo našli na strani eŠtudentskega servisa, kjer sta razpisani dve prosti mesti za razvijalca s strastjo do kriptovalut, predvideno plačilo pa znaša 12,67 evra neto oziroma 15 evrov bruto na uro.
»Letos smo imeli objavljenih že deset podobnih del, v letu 2021 pa 11,« nam je povedala Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja eŠtudentskega servisa, ki doda, da
je pravzaprav težko oceniti dejansko število del s tega področja, ker ni nujno, da je na študentskih napotnicah navedeno, da gre za opravljanje dela na področju kriptovalut.
Iz tujine beremo zgodbe posameznikov, ki zapuščajo tradicionalni svet financ in nadaljujejo kariero na področju kriptovalut. Se v Sloveniji dogaja kaj podobnega ali je zanimanje prisotno predvsem pri mladih? »V minulih letih je bilo zagotovo nekaj prestopov iz tradicionalnega finančnega sveta, a je za večje premike kadra slovenski kriptotrg še premajhen, da bi lahko vključil večje število posameznikov. Izjeme so večja in mednarodno uveljavljena podjetja, kot je Bitstamp, kjer se lahko zaposli več ljudi.
V veliki večini gre tukaj še vedno za startupovsko okolje, ki ponuja izziv ne samo mladim, ampak tudi uveljavljenim in izkušenim strokovnjakom z drugih področij – pravnikom, trženjskim ekipam, razvijalcem …,« pove Domen Uršič, soustanovitelj in vodja marketinga podjetja Authtrail, ki podjetjem omogoča preprost vstop v decentralizirano okolje Web3. Doda, da bo s časom, razvojem in z novimi projekti postalo to področje še zanimivejše za večje število ljudi.
»Mislim, da kar malo pozabljamo, da je bitcoin že 13 let med nami,« ga dopolni sogovornik Klemen Peternel, soustanovitelj in glavni izvršni direktor Kalmie, kjer razvijajo programske rešitve po meri in na kripto gledajo kot na tehnologijo, znotraj katere iščejo nove uporabniške scenarije. »Sam vidim kriptosvet, ki se deli v dve smeri. Ena je tradicionalna, kamor prihajajo kadri, ki so se prej ukvarjali s klasičnimi finančnimi instrumenti, delnicami … in se počasi začnejo ukvarjati tudi s kriptom, bitcoinom, ker tudi bitcoin prihaja v klasični finančni svet. Na drugi strani pa imamo smer, ki teče vzporedno – startupovska scena, ki inovira tako na tehnološkem delu kot na področju nekih novih poslovnih modelov.«
Izkušnja: vstop v svet kriptovalut
»Svojo kariero sem začel kot inženir, saj sem študiral elektrotehniko in pozneje zaključil tudi doktorat s področja elektrotehnike. Torej sem ves čas izhajal iz tega inženirskega sveta
in me je bločna tehnologija privlačila kot tehnološki fenomen, ki se je leta 2009 pojavil in prevzel svet. Tudi zato smo ustanovili podjetje, ki v ospredje postavlja tehnologijo, in ne 'žetončke' v smislu vlaganja,« je podelil svoje izkušnje Klemen Peternel.
Domen Uršič pa se je preizkušal na drugih področjih – ustvarjal je politične kampanje, delal na področju odnosov z javnostmi, s kar nekaj podjetji iz finančnega sveta. »Čisto po naključju sem spoznal soustanovitelja podjetja, ki je takrat veljal za enega prvih resnih projektov na področju bločne tehnologije v Sloveniji, in potrebovali so pomoč pri odnosih z javnostmi. To je bil moj vstop v svet kripta in specializiral sem se za pripravo celostnih marketinških in komunikacijskih kampanj, predvsem podjetjem v začetni fazi razvoja,« je povedal Domen Uršič.
Kakšne karierne priložnosti ponuja svet kriptovalut?
Domen in Klemen sta nam v pogovoru povedala, da podjetja, ki se ukvarjajo s kriptovalutami, povprašujejo po kadrih za različna področja dela. »Povprašuje se po profilih z znanjem mehkih ved – ekonomisti, pravniki ... Eden izmed glavnih izzivov pri vsakem kriptoprojektu je, kako nastaviti vlogo žetona v samem ekosistemu (angleško tokenomics) – to pa prinese za seboj, da se pri tem potrebujejo osebe, ki imajo finančno, pravno, produktno in trženjsko znanje. Ko pomislimo na kripto, pomislimo samo na razvijalce, a spekter dela je veliko širši. Seveda pa je po razvijalcih ogromno povpraševanje,« pove Peternel in doda, da se razvijalci tako kot vsi drugi kadri priučujejo znanja o bločnih verigah.
Domen Uršič meni, da je odločilno, da ljudi zanima startupovsko okolje in okolje bločnih verig, brez nenehnega spremljanja dogajanja pa je nemogoče biti konkurenčen. »Če bi za tri mesece nehal spremljati dogajanje, bi v tem času zamudili tri valove in tri nove projekte, o katerih moraš nekaj vedeti, se z njimi povezovati in kaj napisati,« slikovito pojasni Uršič. »Prav tako ne gre brez aktivnega znanja angleščine – bodisi za razvijalce, še bolj pa za ekipe, ki so vključene v komunikacijo, trženje, pravo ....« meni Domen Uršič.
V ta del spada tudi služba "skrbnika skupnosti" – to so posamezniki, ki skrbijo za skupnosti na različnih omrežjih: Facebook, Twitter … še bolj pa prek različnih orodij, kot sta Discord, Telegram, kjer komunikacija nenehno poteka. »Ko ljudje v Ameriki zaspijo, se zbudi Azija in nasprotno. Pri tem pa ne gre samo za odgovarjanje in spraševanje, ampak za gradnjo celovitega sistema ambasadorjev mikroskupnosti. Tukaj torej ni dovolj le znanje angleščine, ampak brez tehničnega, domenskega znanja ne gre, saj so vprašanja res pestra – največ se sicer pogovarjajo o vrednostih, ampak je veliko vprašanj tudi o projektu, pokazati moraš globlje razumevanje tega sveta, ker v skupnosti zelo hitro opazijo, če se pretvarjaš. To se mi osebno zdi izjemno težka, a hkrati zabavna služba znotraj tega dela startupovskega sveta.«
Razlika, ki jo je Uršič še poudaril, je, da je na področju blockchaina, kriptosveta trg, na katerem deluješ, cel svet. »Različnim javnostim z različnih celin je treba prilagoditi tako markletinško kot tudi komunikacijsko strategijo«.
»Ko govorimo denimo o tehničnem znanju, se pojavlja zelo zanimiv fenomen. Če gledamo zgodovinsko zadnjih nekaj let, smo na področju spletnega razvoja priča poenostavljanju – programski jeziki postajajo vse bolj na visoki ravni in potrebnega je vse manj poglobljenega znanja, da ustvarimo spletno aplikacijo, spletno stran, spletno trgovino. Pri razvoju kripta oziroma bločnih verig, pa se je to obrnilo. Za razvoj res kakovostnih bločnih verig potrebuješ inženirje, ker je potrebno razumevanje distribuiranja protokolov, poglobljeno razumevanje programiranja, ko delaš s pametnimi pogodbami – zato je na tem področju res izziv dobiti kadre,« doda Klemen Peternel.
Ali zaposleni prejemajo plačo v kriptovalutah?
»Ko govorimo o plačah, so zelo podobne plačam drugih startupov, čeprav nekoliko nadpovprečne – to pa zato, ker se dela tako rekoč 24 ur na dan, sedem dni v tednu,« je povedal Domen Uršič, soustanovitelj in vodja marketinga podjetja Authtrail.
»V našem podjetju zaposleni še vedno prejemamo 'klasično' plačo. Je pa tudi v Sloveniji izvedljivo, da bi zaposleni prejeli plačo v kriptovalutah. Težava kripta je bila še pred kratkim, da nisi imel možnosti, da se ne bi pri tem izpostavil veliki nihajnosti – kar bi v praksi pomenilo, da bi dobil plačo 18. mesecu, pa bi bila naslednji dan vredna že polovico. Odkar obstajajo stabilni kovanci, je to veliko manj tvegano. Se pa dogaja, da mi kot podjetje prejemamo določena plačila v kriptovalutah – kar pomeni, da normalno izdamo račun, to se preračuna denimo v USD coin in dobimo na račun nakazilo v USD coinu,« razloži Peternel.
»Tudi v našem podjetju so plačila v evrih. Sem v letih, ko bi si kupil kakšno nepremičnino, pa menim, da je lažje dobiti posojilo, če prejemaš plačila na banko, kot pa če bi prišel do bančnika z izpiskom svojih plačil v ethru ali v bitcoinu (smeh),« pove svoje mnenje Uršič in doda, da verjame, da je tudi v Sloveniji nekaj posameznikov, ki prejemajo plačo v kriptovalutah.
Kako začeti, kje iskati delo?
»Najbolje je, da se začnemo izobraževati o projektih, ki jih zasledimo, o podjetjih, ki se ukvarjajo s tem. Sicer pa se službe v kriptosvetu išče tako kot vsaka druga služba v podjetniškem okolju. Trenutno velja, da so kadri 'suho zlato', vsa podjetja se borimo za tiste najboljše, ki jih je izjemno težko 'dobiti' – še zlasti s področji, kjer je zelo preprosto zamenjati delodajalca, z znanjem pa lahko greš s trebuhom za kruhom. Tudi naša ekipa lahko z lahkoto dobi v tujini zaposlitev – tovrstno strokovno znanje lahko naši zaposleni uporabijo kjerkoli po svetu. Tako da kogar to področje zanima, bo v Sloveniji zelo hitro dobil priložnost za službo,« meni Domen Uršič, soustanovitelj in vodja marketinga podjetja Authtrail.
Sogovornika še omenita, da je za željne kariere v kriptosvetu pomembno obiskovanje dogodkov in biti dejaven v ekosistemu že med študijem in tudi poiskati kakšno študentsko delo v tej smeri. »Kriptodogodki so res dobra stvar, kjer se lahko zelo dobro mrežimo. Moja izkušnja s teh dogodkov je, da gre za res prijetno druženje, zavedaš se, da je kriptoskupnost v resnici še zelo majhna. Čeprav nenehno poslušamo o milijonih in milijardah, ki se pretakajo, gre tam za ljudi, ki so zelo prizemljeni in lahko pristopiš do kogarkoli – to pa pomeni, da se lahko, če te ta svet zanima, tam pogovarjaš tudi o delu.
Priznati moram, da se vedno, ko svoje inženirje pošljem na kakšen takšen dogodek, kar malce bojim, saj vsak pridobi vsaj pet ponudb (smeh),« pove Klemen Peternel, soustanovitelj in glavni izvršni direktor Kalmie.
Domen Uršič pravi, da je v njihovem podjetju približno polovica ljudi imela predhodno znanje, polovica pa je prišla v ta svet kot popolnih novincev. »Dodati pa je treba, da je zelo priporočljivo biti delaven. Veliko stvari se lahko priučimo.«
Vpliv nihajev
Kako pa opaznejši nihaji kriptotrga vplivajo na zaposlovalce in zaposlene v podjetjih? »Če se v podjetjih ukvarjajo s cenami oziroma valutami namesto z razvojem produkta, je projekt obsojen na propad. Za mlada podjetja v panogi je kvečjemu pozitivno, da lastniki in zaposleni ostajajo 'lačni' uspeha, da inovirajo in se osredotočajo na izdelek, ne pa da jih premami obljuba hitrega zaslužka s trgovanjem,« nam je odgovoril Uršič. »Obdobje upadanja in nihanja trga je za tiste, ki razvijajo dobre projekte, pozitivno, saj se pritisk s trga na ekipo takrat navadno umiri in pozornost gre lahko spet nazaj v produkt. To je obdobje gradnje in postavljanja trdnih temeljev za nov cikel rasti. Pozitiven vpliv je tudi na zaposlene, saj kar nenadoma ljudje postanejo bolj prizemljeni in posledično motivirani. Vsakodnevne poglede v grafe rasti zamenja 'lakota' po razvoju. To je obdobje, ki jasno pokaže, da nič ni samoumevno in da sta za dobre rezultate potrebna predvsem trdo delo in dober produkt. Posledično se tudi posamezniki, ki iščejo službo v tem svetu, ozirajo predvsem po projektih, ki imajo jasno začrtano vsebino in vizijo,« dopolni Peternel.
Dobre in slabe službe
Pred kratkim je izšla Netflixova dokumentarna serija Trust No One: The Hunt for the Crypto King, ki prikaže zgodbo propada kanadske kriptoborze QuadrigaCX oziroma njenega soustanovitelja Geralda Cottena in oškodovanih vlagateljev (IMDB ocena je 6,3). Na kaj moramo biti denimo pozorni, ko se razgledujemo med različnimi ponudbami za delo?
»Vedno je pomembno, da naredimo domačo nalogo in naredimo svojo raziskavo ne glede na to, ali gre za staro ali novo ekonomijo – kot je to pravilo tudi pri vsakem vlaganju. Prepričan sem, da večina podjetji, startupov nima kakšnih zlih namenov. Tudi ustanovitelji so ljudje, ki si želijo ustvarjati, inovirati. Tako da že zelo hitro 'googlanje' imena in priimka, komunikacija z ekosistemom, ki je v tem delu Evrope, majhno in se skoraj skoraj vsi med seboj poznamo. Če opazimo, da ni neke želje po razvoju produkta, ampak se govori samo o zbiranju sredstev, če se dogovarjamo o plačilih, ki so predvidena v prihodnosti, so to nekatera znamenja za alarm,« meni Domen Uršič. »O projektu lahko res veliko izveš, ko se vključiš v kanale skupnosti tega projekta. Tam lahko spremljaš, o čem se ljudje pogovarjajo, o čem teče beseda, kmalu ti postane jasno,« meni Klemen Peternel.
Omeniti pa je treba še prevare. »Govoriti moramo o tej klasični varnosti, klasičnih prevarah. Osebno dobim na svoj kanal na Discordu vsak dan tudi po pet namernih prevar, imenovanih ribarjenje, kjer prevaranti pošiljajo povezave in upajo, da boš kliknil nanje. Zato menim, da bi si moral vsak, ki se podaja v svet kriptovalut, nujno prebrati nekaj čisto osnovnih varnostnih konceptov.
Ko pa govorimo o prevarah na ravni projektov, je osnova, da naredimo svojo lastno raziskavo, da vložimo toliko, kot lahko izgubimo, in da vseh jajc nikoli ne damo v eno košaro. Ko vlagamo v kripto, kupujemo žeton – zato je temeljno vprašanje, kaj ta žeton pri nekem produktu sploh počne. Torej, ali je samo, da je, ali ima dejansko neko vrednost in bo s tem, ko bo produkt uspešen, vrednost žetona rasla,« še svetuje Peternel.
