Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je pojasnil, da so ga rezultati ankete presenetili, saj da se nekatere stranke trudijo za to, da nagovarjajo volivce, nekatere pa delujejo, kot da jih ni, a bi kljub temu na volitvah dobile določen odstotek glasov volivcev. A kot poudarja, so v stranki usmerjeni v volilno kampanjo, promocijo njihovega volilnega programa, z dobro ekipo na terenu pa bi po njegovih besedah lahko izboljšali odstotek volivcev, ki bi jim na volitvah namenili svoj glas, in postali relativni zmagovalci na prihajajočih državnozborskih volitvah.
Kot je še spomnil Han, je imela SD na volitvah v zadnjih letih večkrat močnega sredinskega protikandidata, ki je nekaj glasov pobral tudi SD. A kot je poudaril, so mnoge izmed teh bile ekipe, ki jim je manjkalo "političnega pogleda". "Pod črto pozdravljam, da pride kdo na levi sredini in pač pomaga, da premagamo to desno sredino," je še dejal Han, ki tako tudi v morebitni odločitvi prvega moža Gen-I Roberta Goloba za vstop v politiko vidi možnost za sodelovanje, in ne konkurenco.
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je prepričan, da je odgovornost strank trenutne tako imenovane demokratične opozicije, da s svojimi programi čim več ljudi prepričajo na volitvah, po njih pa sestavijo vlado, ki bo začela "upravljati s stvarmi v državi, da bodo vsi ljudje na boljšem, ne pa samo nekateri, povezani z vladnimi strankami".
V Levici po njegovih besedah zagovarjajo, da je treba resno pristopiti k reševanju problemov, s katerimi se trenutno sooča družba,. Med drugim tako izpostavljajo reševanje stanovanjske problematike, krepitev javnega zdravstva, reševanje podnebne krize in zeleni prehod. "Koliko bo igralcev na političnem parketu, pa na koncu niti ni bistveno, državljanke in državljani odločajo, kdo je tisti, ki jih najbolj prepriča in komu bodo zaupali glas in izid bo potem veleval, kakšne bodo razmere v naslednjem DZ," je prepričan Vatovec.
Tudi ob rezultatu ankete, ki nakazuje relativno visoko podporo novim strankam, Vatovec ocenjuje, da bistvenih sprememb na volitvah ne bo, saj gre po njegovih besedah za "paket populističnih strank, ki črpajo iz istega bazena". V realnih številkah bi sicer to pomenilo bolj heterogen in razdrobljen parlament, a se po njegovih besedah v Levici na to ne bodo ozirali. "Če bodo ljudje ocenili, da je boljše imeti tri populistične stranke namesto ene, to je trenutno SDS, bo pač temu tako," ocenjuje.
Vrh lestvice najbolj priljubljenih politikov pa je po podatkih raziskave zasedel predsednik DZ Igor Zorčič. Rezultatov ankete Zorčič včeraj sicer ni želel podrobno komentirati. Kot je dejal, se lahko le zahvali tistim, ki mu izrekajo podporo. Sicer pa je Zorčič še vedno zadržan tudi do komentiranja ustanavljanja morebitne nove stranke, s katero bi skupaj s kolegi poslanske skupine nepovezanih poslancev nastopil na prihajajočih državnozborskih volitvah. Ocenjuje pa, da je v zvezi s tem političnim projektom veliko nestrpnosti. Po njegovih besedah delajo na tem projektu, ki pa mora biti dodelan, da ne bodo "skakali v prazen bazen".
Kot je še poudaril, politični projekt, pri katerem sodeluje, ne bo namenjen temu, da bi imel kakršenkoli vpliv na ostale stranke. "Predvsem mora imeti vpliv na tiste, ki v tej politični ponudbi, ki jo vidimo sedaj, ne vidijo perspektive," je prepričan Zorčič.
Rezultati ankete Mediane za Radiotelevizijo Slovenije so pokazali, da če bi na parlamentarnih volitvah poleg sedanjih sodelovale tudi nove stranke, SDS podprlo 10,7 odstotka vprašanih, SD 9,8 odstotka, Levico 8,6 odstotka, Povežimo Slovenijo, v kateri so SLS, SMC, Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka, 6,6 odstotka, LMŠ 6,3 odstotka, Našo Deželo stranko Aleksandre Pivec 5,5 odstotka, SAB 5,2 odstotka, Stranko zelenih dejanj Jureta Lebna 4,5 odstotka, in NSi 4,3 odstotka. V parlament ne bi prišle Piratska stranka s 3,7 odstotka glasov, Dobra država z 2,3 odstotka, DeSUS z 1,8 odstotka in SNS z 1,2 odstotka.