Več pripomb je bilo pričakovano slišati od predstavnikov gospodarstva. Obe strani pa sta ob tem pozdravili pripravljenost vlade na dialog. Kot je dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, pozdravljajo pripravljenost vlade na dialog in ukrepanje ob energetski krizi. "Na splošno pa z vladnimi predlogi ne moremo biti zadovoljni, saj ne določajo najvišje dovoljene cene elektrike," je poudaril.

Cene se po njegovih besedah nenehno zvišujejo in so ponekod že presegle 500 evrov na megavatno uro. "Pri tako visokih cenah tudi subvencije ne pomagajo," je dejal. "Podjetja, ki bodo morala elektriko kupovati po tako visokih cenah, se bodo znašla v nekonkurenčnem položaju," je opozoril.

Če država ne bo določila zgornje cene elektrike, bodo podjetja po njegovih besedah tudi zelo težko načrtovala poslovanje v prihodnjem letu, predvidljivost pa je pomemben dejavnik uspeha.

Pomanjkljivo se zdi delodajalcem tudi subvencioniranje skrajšanega delovnika in čakanja na delo. Pogoj pri čakanju na delo namreč bo, da bodo delodajalci enak znesek, kot ga bodo prejeli kot subvencijo, nato v dveh letih namenili za investicije v zeleni prehod, kot jih opredeljuje davčna zakonodaja.

"To pomeni, da bo morala biti subvencija takoj povezana z dodatnimi investicijami v tako težkih razmerah. Menim, da je to nedopustno," je dejal Trobiš. Delodajalci želijo zaposlene obdržati, kar pa ne bo mogoče, če bodo morali denar za plače nameniti investicijam za zeleni prehod.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je na seji predlagala poenostavitve ukrepov, da bi lahko podjetja pomoči pridobila enostavneje. Kot so sporočili z zbornice, so predlagali tudi razširitev ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa na tista podjetja, ki ne bodo prejela subvencij za elektriko na podlagi tega zakona.

Sindikalisti pogrešajo varovalke

Sindikalna stran je po besedah izvršnega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Zorka zadovoljna, da predlagani shemi subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo predvidevata pogoj, po katerem podjetja, ki bodo prejela pomoč, v obdobju šestih mesecev ne bodo smela začeti postopkov odpuščanja. Veseli jih tudi določba, da nadomestilo za delavce na čakanju na delo ne bo smelo biti nižje od minimalne plače.

Pogrešajo pa določbo, po kateri si poslovodstva podjetij, ki bi prejela pomoč, do konca leta 2023 ne bi smela izplačati nagrad ali dobička. Prav tako ne bi smela odkupovati lastnih delnic. "To smo danes izpostavili. Nasprotovanja ni bilo čutiti pri nobenem od ministrstev, zato pričakujemo dopolnitev zakona v tem delu," je dejal Zorko.

Glede splošne ocene predlaganih ukrepov je poudaril, da ne more biti zadovoljen nihče, če se govori o interventnem zakonu. "Lahko pa smo zadovoljni s tem, da je ministrstvo za delo upoštevalo pripombe in predloge sindikatov, pa tudi razpravo, ki je v času covida spremljala pripravo takratnih zakonov," je dodal.

Pripombe bo ministrstvo preučilo

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo vse pripombe in predloge, ki so jih podali socialni partnerji, preučilo. Kot so pojasnili na ministrstvu, bodo to storili v okviru priprave končnega predloga zakona, ki ga bo vlada predvidoma sprejemala v začetku prihodnjega tedna.

"Ključna težava je v še vedno relativno visokih cenah elektrike, pri čemer gre za vprašanje ponudbe in ponudnikov električne energije. Kar pa se tiče predloga zakona o pomoči gospodarstvu za leto 2023, ki bo blažil učinke visokih cen, poudarjamo, da smo ga intenzivno pripravljali v tesnem sodelovanju z gospodarstvom, pri tem pa smo izčrpali praktično vse možnosti pomoči, ki jih omogoča evropski krizni okvir," so dodali.

Predlog zakona za pomoč gospodarstvu

Člani Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so imeli na mizi predlog zakona za pomoč gospodarstvu, potem ko ga je v četrtek obravnavala vlada. Zakonski predlog med drugim predvideva subvencije za povišane stroške za elektriko, plin in paro, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter likvidnostna posojila. Skupaj so ukrepi ocenjeni na 1,15 milijarde evrov. Že predtem je vlada z uredbo omejila drobnoprodajne cene za poslovne odjemalce v pogodbah za leto 2023, sklenjenih od 30. novembra do konca leta.

"Borza nenadzorovano deluje, kot deluje. Mi smo s to uredbo omejili marže našim proizvajalcem, se pravi, smo jim omejili zaslužek, če lahko tako rečemo, po drugi strani pa tudi naši proizvajalci morajo elektriko nekje kupiti, saj je ta trenutek v Sloveniji proizvedemo premalo," je ob robu predstavitve ukrepov na ESS-ju za TV Slovenija ponovil gospodarski minister Matjaž Han.

Gospodarstvo je ukrepe mrzlično pričakovalo, saj se veliki poslovni odjemalci ob sklepanju pogodb za prihodnje leto spoprijemajo z veliko negotovostjo in strahom. Želeli so si ambicioznega ukrepanja in čim več jasnosti pri zgornji meji cene energije, ki jo bodo morali plačevati prihodnje leto. Njihova primarna želja je bila cenovna kapica.

Iz delodajalskih vrst je tako slišati, da niso v celoti zadovoljni s predlaganimi rešitvami, saj da bodo podjetja v nekaterih drugih evropskih državah, npr. v Nemčiji, zaradi cen energije v bistveno boljšem konkurenčnem položaju. So pa ti koraki vseeno pomemben dejavnik predvidljivosti poslovanja v prihodnjem letu.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je tako za TV Slovenija dejal: "S samim modelom ni nič narobe, dokler se niso v zadnjem obdobju enormno povišale cene, ki so predvidene za pogodbe od 1. januarja. In če te podatke in te cene vnesemo v ta model, potem je končna cena s subvencijo vred nevzdržna. Zato smo predlagali, da znova premislimo o poenostavitvi pomoči gospodarstvu."

Za Radio Slovenija je Cvar povedal še: "Predlagamo, da razširimo nabor podjetij, ki bi bila deležna enostavne pomoči, kot so je v tem trenutku deležna gospodinjstva in mala in mikropodjetja, torej z regulirano ceno."

Sindikati so medtem razočarani, ker vladni predlog ne vsebuje varovalk za delavce, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki bodo prejeli subvencijo. Pričakujejo, da bo upoštevan njihov predlog glede prepovedi opravljanja nadur, ko so delavci na čakanju oziroma skrajšanem delovnem času, prav tako pa morajo biti v zakon vključene še nekatere druge varovalke. Jakob Počivavšek, predsednik sindikata Pergam, je za Radio Slovenija naštel: "Gre za prepoved odpuščanja zaposlenih v času prejemanja pomoči in še v določenem obdobju po tem in za prepoved izplačevanja dobička in nagrad poslovne uspešnosti poslovodstvu."

Po predlagani shemi subvencioniranji skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo predvidevata pogoj, po katerem podjetja, ki bodo prejela pomoč, v obdobju šestih mesecev ne bodo smela začeti postopkov odpuščanja.

Trgovinska zbornica za razmislek o učinkovitejši pomoči podjetjem

Ukrepi za blažitev energetske krize za podjetja, ki jih je predlagala vlada, gredo po mnenju trgovinske zbornice v pravo smer. A bo po njihovem treba pred sprejetjem predloga zakona o pomoči gospodarstvu opraviti še temeljit razmislek, saj trenutnih cen električne energije ne more obvladati noben poslovni model, so danes sporočili. "Povečanje cen je več kot 400-odstotno in mnoga srednja, pa tudi velika podjetja tako velikih stroškovnih dvigov brez znatne pomoči ne bodo mogla prenesti, ogrožena bo tudi njihova likvidnost. Za trgovinsko dejavnost to pomeni, da bodo trgovci primorani povečane stroške energije blažiti preko povišanih cen proizvodov, kar bi imelo dodaten vpliv na stopnjo inflacije," so pojasnili.

Zato bi bilo treba predlog zakona spremeniti tako, da bi imela osnovna posebna pomoč za podjetja, za katero bo zaprosila večina podjetij v storitvenih dejavnostih, višji prag. Za omejitev na namesto največ štiri milijone evrov predlagajo najmanj 12 milijonov evrov. Povečali bi tudi delež upravičenih stroškov, in sicer bi moral ta po njihovem pri obeh oblikah posebne pomoči in pri enostavni pomoči znašati 70 odstotkov. "Zaradi prepoznih nakazil pomoči opozarjamo, da bodo glede na višino stroškov za električno energijo nastale velike težave z likvidnostjo podjetij, zato je ključno, da je pomoč nakazana za prvo četrtletje 2023 v obliki avansa, sicer bo za podjetja situacija z vidika likvidnosti nevzdržna. Avans bi moral biti nakazan v čim krajšem času in ne šele konec marca. Tudi nadaljnja mesečna izplačila bi morala biti v obliki avansov," so predlagali.

Vlada bo predlog zakona predvidoma potrdila v ponedeljek.