Slovenska flota ima svetovno prvakinjo Emo Klinec, olimpijsko prvakinjo Uršo Bogataj in zmagovalko svetovnega pokala iz 2021 Niko Križnar. A zlata sova je še drugič poletela v Avstrijo. Lanska zmagovalka, Avstrijka Marita Kramer, jo je predala rojakinji Evi Pinkelnig. V primerjavi z lani, ko je bil zaradi ukrepov proti koronavirusu vstop navijačem prepovedan, so tokrat ti kljub relativno visoki ceni vstopnice (20 evrov) napolnili prostor ob vznožju skakalnice, toda ultimativnega navdušenja jim slovenske orlice niso pričarale.
Brez slovenskih stopničk na Ljubnem
Nika Križnar je na uvodnih dveh tekmah silvestrske turneje v Beljaku še pristala na tretji stopnički, na Ljubnem pa Slovenk na odru na zmagovalke nismo videli. Na silvestrovo je Emi Klinec spodletelo za eno mesto, bila je četrta, v nedeljo pa Križnarjevi za dve. In to sta bili najboljši uvrstitvi ekipe minuli vikend. A rezultat ni bil razlog za jok Nike Križnar. Že ob pristanku po zadnjem skoku so se ji ulile solze, pet minut je potrebovala, da se je zbrala za televizijsko izjavo, nič bolje ni bilo niti po obhodu celotnega prizorišča in objemu trenerja Zorana Zupančiča. Po padcu prijateljice in morebitne svakinje Urše Bogataj je bilo jasno, da je rezultat zanjo zadnja skrb. »Skoki definitivno niso bili slabi. Bili so kar solidni. Manjkale so dodatne točke v doskoku. Ob nedeljskem drugem skoku je bila želja res malo previsoka. Želela sem skočiti za Uršo, sproščen skok, a se ni izšlo. Vseeno pa sem zadovoljna s svojo predstavo in pozitivno gledam naprej,« je bila optimistična Križnarjeva.
Za spremembo je bila tokrat zgovornejša Ema Klinec, ki se je enako kot Križnarjeva na vseh štirih tekmah turneje uvrstila v deseterico. »Bilo je super. Sploh nisem imela ponesrečenega skoka. Stopnjevala sem skoke, v nedeljo naredila dva odlična. Bil je le slab telemark. Vseeno pa ne vem, zakaj so ocene tako slabe. Sicer pa je bilo vse super. Dobila sem samozavest za naprej.« Že od lani velika navdušenka silvestrovanja na Ljubnem je tudi tokrat poudarila, da je to njena najljubša tekma. In organizatorji so zaslužni za to. »Veliko let so se trudili ne glede na pogoje in finance, tudi tokrat so pripravili super razmere kljub pomanjkanju snega. Še navijači so nazaj, tako da je bil res užitek tekmovati. Le želim si lahko, da bi bila vsaka tekma takšna.« Pri tem seveda ne gre pozabiti na sprejetost skakalk v Savinjski dolini. »Bližnje gostišče nam je omogočilo, da smo si lahko naročile, kar smo želele. Kot ljubiteljica norveške hrane sem si prvi večer naročila lososa, na silvestrovo pa svinjska rebrca in štruklje. Potem pa lepo zaspala. Polnoči nisem dočakala,« je priznala Klinčeva.
Ponočevanje je odpadlo
Kvalifikacije na novega leta dan so se začele že ob 11. uri, tako da je ponočevanje seveda odpadlo. Kljub disciplini pa rezultatskega presežka ni bilo. Zakaj? »Največ, kar lahko damo skakalke, je to, da se potrudimo. Me smo se. Je pa res, da je na Ljubnem majhna skakalnica, zato odločajo malenkosti,« je pogovor zaključila Klinčeva. Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge smučarski skoki na SZS, jo je dopolnil: »Letos nismo imeli prednosti domačega terena, saj zaradi pomanjkanja snega prej nismo mogli opraviti treninga. Še vedno pa so uvrstitve, kot so tri tekmovalke med deset ali pet tekmovalk s točkami svetovnega pokala, vrhunske, to so odlični rezultati. Je pa res, da smo se vsi skupaj razvadili. Če naša dekleta ne posegajo po stopničkah, to ni več tisto, kar od njih pričakujemo glede na rezultate v preteklih dveh, treh letih.«
