Ali veste, da z uživanjem mesa slovenskega izvora pomagate omejiti veliko težavo javnega zdravstva – hitro širjenje odpornih bakterij proti antibiotikom? Zaradi okužb z odpornimi bakterijami je leta 2019 po svetu umrlo več kot 1,2 milijona ljudi, kaže raziskava med 204 državami, ki so jo objavili v začetku leta. Kako lahko zmanjšamo naraščajočo odpornost bakterij proti antibiotikom in zakaj je dobro jesti meso slovenskih rejcev?
Bakterijska ali mikrobna odpornost sodi med največje grožnje za javno zdravstvo, svari Svetovna zdravstvena organizacija WHO. »Na stotisoče ljudi vsako leto umre zaradi navadnih okužb, kot so okužbe spodnjih dihal, ki jih je bilo prej mogoče zdraviti, a so bakterije, ki jih povzročajo, postale odporne proti antibiotikom,« opozarjajo tudi v britanski znanstveni reviji za medicino The Lancet.
Kako bakterije postanejo odporne proti antibiotikom
Razvoj odpornosti bakterij proti antibiotikom ali protimikrobnim zdravilom je naraven pojav, vendar pretirana uporaba ali celo zloraba teh zdravil pri ljudeh in živalih ta proces dodatno pospešuje. Manj smo izpostavljeni antibiotikom, bolje učinkujejo, ko jih potrebujemo.
»Antibiotiki so med najpomembnejšimi zdravili za zdravljenje ljudi in živali, vsaka uporaba pa pomeni tveganje za razvoj odpornih sevov bakterij. Tveganje je večje, ko ta zdravila uporabljamo neustrezno, na primer ob okužbah z nedovzetnimi mikroorganizmi, kot so virusi. Tveganje se poveča tudi pri napačnem odmerjanju ali neustreznem trajanju zdravljenja,« pravi Irena Zdovc z inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo veterinarske fakultete v Ljubljani.
V Evropi smo med najmanjšimi porabniki antibiotikov pri rejnih živalih
Približno 40 odstotkov svetovne porabe antibiotikov odpade na živinorejo. V ZDA, Braziliji in nekaterih drugih državah je 80 odstotkov antibiotikov v kmetijstvu porabljenih za pospeševanje rasti živali, kar pa je v EU že od leta 2006 prepovedano. Živinoreja je tako eno glavnih področij, kjer lahko uporabo antibiotikov zmanjšamo in s tem tudi upočasnimo razvoj odpornosti bakterij.
Dobra novica je, da slovenski živinorejci niso veliki porabniki antibiotikov. To kažejo podatki Evropske agencije za zdravila (EMA), ki izračunava porabo antibiotikov za prirast kilograma žive teže živali v 27 članicah EU, Švici, na Islandiji in Norveškem. Porabo antibiotikov izračunajo v miligramih na populacijsko korekcijsko enoto (mg/PKE). Zadnji podatki za leto 2020 kažejo, da je poraba antibiotikov pri rejnih živalih v Sloveniji med najmanjšimi v Evropi.
Leta 2020 so v Sloveniji povprečno porabili 33,3 miligrama antibiotikov na populacijsko korekcijsko enoto. Občutno manjšo porabo antibiotikov kot mi sta imeli Finska in Švedska, povprečna poraba v 30 evropskih državah pa je bila veliko večja (89 miligramov na populacijsko korekcijsko enoto). Kjer je poraba antibiotikov velika, tam nimajo ustrezne živinorejske prakse in lahko prihaja do neprimerne uporabe teh zdravil. Pametneje je kupovati in jesti meso slovenskega izvora, saj naši kmetje redijo živali v dobrih razmerah. Ker je stopnja dobrobiti živali visoka, ni velike potrebe po zdravljenju, meso slovenskega izvora pa je bolj zdrava in trajnostna izbira.
Poseben certifikat za piščančje meso, vzrejeno brez uporabe antibiotikov
Naša največja ponudnika piščančjega mesa Perutnina Ptuj (PP) in Pivka perutninarstvo (Pivka) sta šla korak naprej in letos pridobila certifikat za sveže meso, »vzrejeno brez uporabe antibiotikov«. Tak certifikat je najvišji standard vzreje brez antibiotikov, ki je trajnostna in izpolnjuje visoke zahteve za dobrobit oziroma dobro počutje živali. Obe podjetji sodelujeta s kooperacijskimi rejci, pripeljeta jim piščančke in krmo, zagotovita strokovno podporo in po potrebi veterinarsko oskrbo, nato odpeljeta in predelata piščance, meso in izdelke pa prodata.
Pivka je tak certifikat pridobila za vseh 60 rejcev, PP pa za 140 od 250 rejcev v Sloveniji, preostale rejce nameravajo certificirati v prihodnjih dveh letih. PP je tak certifikat lani že pridobil za svoje hčerinsko podjetje na Hrvaškem, letos pa tudi v BiH. Obe podjetji s certifikatom »vzrejeno brez uporabe antibiotikov« dokazujeta, da so njuni rejci tako izboljšali vzrejne pogoje, da ne prihaja do okužb in bolezni piščancev, s tem pa tudi ni potrebe po zdravljenju z antibiotiki.
»S skrbno rejo ohranjamo zdravje živali, narave in ljudi. Kupcem piščančjega mesa je pomembna tudi kakovost, pri nakupovanju vse pogosteje preverjajo poreklo in način vzreje. Ni jim vseeno, kaj jedo. Zavedajo se, da ni več mogoče slepo zaupati proizvajalcem in da bolj zdravi piščanci pomenijo bolj zdravo hrano zanje,« pravi Janez Rebec, predsednik uprave Pivke. »Domači proizvajalci pri vzreji in predelavi mesa dosegamo višje standarde, saj vzreja poteka v naravnem okolju, hlevi in farme so manjši, transportne poti so kratke. S tem in vsemi pridobljenimi certifikati kupcem zagotavljamo najvišjo raven kakovosti in varnosti,« dodajajo v PP.
Dosti več antibiotikov pri reji porabijo tam, od koder uvažamo največ mesa in mleka
Skrb zbujajoče pa je, da dosti več antibiotikov kot mi porabijo države, kot so Poljska, Italija in Madžarska, iz katerih uvažamo največ mesa, mleka, mesnih in mlečnih izdelkov. Na Poljskem porabijo skoraj šestkrat več antibiotikov (188 miligramov na populacijsko korekcijsko enoto) kot v Sloveniji, le nekoliko manjša je povprečna poraba antibiotikov v Italiji (182 miligramov na populacijsko korekcijsko enoto) in na Madžarskem (170 miligramov na populacijsko korekcijsko enoto). Tudi v Nemčiji (84 miligramov na populacijsko korekcijsko enoto) in na Hrvaškem (69 miligramov na populacijsko korekcijsko enoto) porabijo več antibiotikov za rejne živali kot pri nas.
Nova uredba o veterinarskih zdravilih iz leta 2019 je v EU že omejila uporabo antibiotikov pri živalih le na nujno zdravljenje. »Občasna raba antibiotikov v živinoreji je potrebna, da rejec vzdržuje dobro zdravstveno stanje živali in zmanjša nevarnost za pojav bolezni, ki se prenašajo s hrano. Raba antibiotikov je nujna tudi za zdravljenje nekaterih bakterijskih bolezni, kjer bi ob opustitvi zdravljenja živali močno trpele, nekatere pa tudi poginile,« pravi Irena Zdovc.
V strategiji od vil do vilic pa si je Evropska unija postavila za cilj, da bo leta 2030 prodala pol manj antibiotikov za rejne, tudi vodne, živali kot leta 2018. Temu cilju se želi Nemčija približati s spremembo zakona, s katero želijo poostriti nadzor nad rabo antibiotikov v živinoreji, da bi preprečili tveganje za pojav odpornih bakterij.
Rejci in veterinarji lahko zmanjšajo porabo antibiotikov
»Rabo antibiotikov pri vzreji živali lahko zmanjšamo po več poteh. Največjo vlogo imajo rejci živali, ki se morajo zavedati, da vsaka nepotrebna ali celo nedovoljena uporaba antibiotikov lahko dolgoročno močno vpliva na razvoj odpornih sevov in posledično neučinkovitost zdravljenja, kadar bi bilo to potrebno. Dobro zdravstveno stanje živali lahko rejci dosežejo z boljšimi pogoji reje. To je z zadostno količino kakovostne krme in vode, z zmerno intenziteto prirasta in dobrimi pogoji v hlevu, konkretno z manjšim številom živali na enoto površine, ustreznim prezračevanjem in drugimi ukrepi,« svetuje Zdovčeva.
Veliko odgovornost imajo tudi veterinarji, ki morajo antibiotike predpisati samo za zdravljenje bolnih živali. »Izbira antibiotika mora biti čim bolj usmerjena, po možnosti na podlagi mikrobiološke diagnoze. Dobro je izbrati zdravila z ozkim protimikrobnim spektrom, ki delujejo predvsem na povzročitelja, saj lahko tako ohranimo normalno črevesno in drugo mikrobioto živali, ki je nujna za dobro splošno zdravstveno stanje in optimalni prirast,« poudarja Irena Zdovc.
Dobra gospodinjska praksa v domači kuhinji
Za preprečevanje širjenja odpornih bakterij proti antibiotikom je treba poskrbeti v vseh fazah prehranske verige, ki vključuje rejo, prevoz do klavnice, zakol, prevoz mesa in izdelkov do trgovin ter skladiščenje in prodajo. »Zelo pomembno, a pogosto zanemarjeno je ozaveščanje kupcev o pravilnem ravnanju z živili pred njihovo pripravo, med njo in po njej ter o morebitnem hranjenju v hladilniku. Ob upoštevanju dobre gospodinjske prakse se tveganje za kontaminacijo in morebitno poznejšo okužbo ljudi lahko zmanjša na minimum,« za konec pravi Irena Zdovc. Roke in ves pribor, ki je bil v stiku s katerimkoli mesom, dobro operite z detergentom in vročo vodo. Isti nož, krožnik in desko, ki je bil v stiku s svežim mesom, ne uporabljajte za druga živila brez temeljitega pranja.
