Ne pozabite na kolobar!

13.2.2024 | 13:30

Zdaj je čas za načrtovanje nove sezone vrtnarjenja. (Foto: M. Pušenjak)

Vidim, da se mnogih kolobar sploh ne dotakne. Nekateri se izgovarjajo, da ne morejo kolobariti, ker iimajo tako majhen vrt, drugi, da nima smisla, saj ni razlik. Skušala vam bom predstaviti, zakaj je prav kolobar poleg gnojenja tisti, ki postavi temelje, da imajo rastline sploh kakšno možnost ostati zdrave, kadar vreme zanje ni ugodno.

Na zdravje seveda vpliva tudi prehrana. A to ne pomeni, da je treba jesti veliko, ali ne? Jesti je treba pravilno. Enako velja tudi za rastline. Najbolj pestro so prehranjene, če so gnojene z organskimi gnojili. Tudi to veste. Pa veste, da gnoj, kompost, »briketi« še niso hrana za rastline? Da to tudi v resnici postanejo, so potrebna živa bitja v zemlji. Vsa so pomembna, zato naj vas ne moti, da pod lopato kar mrgoli, ko odprete zemljo. Bodite veseli. Zelo pomembna pa so tudi bitja, ki jih sploh ne vidimo, to so mikroorganizmi. Kolobarjenje je povezano s tem, koliko različnih rastlin pridelujemo na enem mestu. Širši je ta kolobar, pestrejši, torej bolj različen bo sestav mikroorganizmov v tleh. To je hkrati zagotovilo, da bodo vse vrtnine na vrtu primerno prehranjene, včasih celo kljub našim napakam pri gnojenju, pa tudi da jim bodo mikroorganizmi v tleh pomagali pri boju s težavami v tleh, ki pa jih ni malo.

Na vrtu velja zakon narave

Vse nadloge, tako bolezni kakor škodljivci na posameznih vrtninah, preživijo krajši (zima) ali daljši čas (kolobar) na ostankih svojih gostiteljskih rastlin. Ko ti razpadejo, glivice, bakterije in virusi posameznih bolezni ne morejo več čakati na svojega gostitelja in propadejo skupaj z ostanki gostiteljske vrtnine. Torej daljši čas mine, ko na istem mestu ni vrtnine, v tem primeru seveda govorimo najpogosteje iz iste botanične družine, manjša je možnost, da se bo rastlina v primernih vremenskih razmerah okužila in zbolela.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 6., 6. februar, 2024.

Miša Pušenjak