Želi vlada tožilcem zvezati roke?

Takih pritiskov v 20 letih dela v tožilstvu ne pomnim, pravi predsednica tožilskega društva Mirjam Kline in dodaja, da je politizacija tožilstva zelo nevarna. 

V pismu Svetu Evrope so slovenski tožilci kot nedopustne pritiske izpostavili zavlačevanje imenovanja državnih tožilcev, ki jih ponekod kritično primanjkuje, in tudi zavlačevanje potrditve dveh evropskih tožilcev, z imenovanjem katerih bi se morala vlada le še seznaniti, a zaradi preteklih odločitev naj ne bi bila povšeči predsedniku vlade. "Takoj ko se vpliva na izbor tožilcev, ki naj bi bili povšeči vladajoči stranki ali predsedniku vlade, se vpliva tudi na sodišča in na sprejete odločitve sodišč," opozarja Klinetova.

Vlada je namreč konec februarja na predlog ministrstva za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, spremenila uredbo, ki ureja sodelovanje tožilstva, Policije in drugih organov, in s tem – po mnenju tožilskega društva – "omejila način njihovega usmerjanja zgolj na pisno usmerjanje, kar je popolnoma nedopustno in za zdaj tudi v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku".

Usmerjanje dela Policije bo državni tožilec po uredbi izvajal pisno, primer pa bo štel kot prevzet šele, ko se bo pisna usmeritev zgodila. Nerazumljiv pa naj bi bil tudi 48-urni rok, v katerem bodo morali tožilci na zahtevo Policije pripraviti uradni zaznamek o podanih navodilih.  

"Opozorili smo, da so takšne spremembe nedopustne, da to posega v način dela državnih tožilcev ter slabša kakovost njihovega dela. Poleg tega so te spremembe nepotrebne. Teh 48 ur je popolnoma nepotrebnih, saj lahko potem predkazenski postopek, v katerem dela Policija, traja tudi več let," meni Klinetova.

Zdaj pa naj bi v medresorsko usklajevanje notranje ministrstvo vložilo še spremembe zakona o organiziranosti in delu Policije. S tem pa naj bi želelo zmanjšati vlogo tožilcev v predkazenskih postopkih in omogočiti vpogled ministra v vodenje konkretnih zadev, tudi tistih, v katere so vpleteni člani vlade ali njeni zavezniki.

Hojs: Ni res, da si želim dobiti vpogled v delo tožilstva

Notranji minister pa odgovarja, da navedbe predsednice društva tožilcev ne držijo. "Tožilec bo lahko usmerjal Policijo z ustnimi navodili. Želim samo, da to, kar je usmerjal, v 48 urah tudi pisno dokumentira. Gre za spremembo zaradi tega, ker je v zakonu o organiziranosti in delu Policije jasno napisano, da je v trenutku, ko Policija obvesti tožilca, ta tudi prevzel usmerjanje. Želim samo to, da se bo za vsak primer vedelo, ali so ga prevzeli ali ga niso." Hojs je zanikal navedbe, da naj bi s tem želel pridobiti vpogled v delo tožilstva, in dodal, da želi le zaščiti Policijo pred neupravičenimi očitki, da nekaterih stvari ne počne dovolj ažurno. "Prav je, da vem, kako se izvajajo usmeritve tožilstva in ali se tožilstvo v resnici usmerja ali ne."

Bodo takšne spremembe podaljšale postopke? Nikakor ne drži, odgovarja minister. "V nujni primerih bo tako, kot je bilo do sedaj. Tožilec bo Policijo usmeril ustno. Prepričan sem, da je v roku 48 ur tožilec sam sposoben svoja navodila dokumentirati. Predsednica tožilskega društva je že na naših sestankih povedala, da so strašno obremenjeni, da nimajo časa. Ampak poglejte, jaz vodim MNZ, ne tožilstvo, zato se moram osredotočiti na to, kaj bo počela Policija. To, koliko časa imajo oz. nimajo, je stvar drugega pristojnega ministrstva oz. generalnega državnega tožilca."

In zakaj vlada še ni potrdila tožilcev? Kot pravi Hojs, gre za upravičeno dilemo vlade. "Za dva evropska tožilca se ni zahtevalo ustrezno znanje tujega jezika. Vlada je želela zgolj to, da se ustrezen nivo znanja tujega jezika zahteva tudi za evropske tožilce na ustrezni ravni, kot jo predpisuje evropska direktiva, in to je ministrica za pravosodje v naslednjem tednu tudi storila." Prav tako je zanikal trditve, da naj vlada tožilcev ne bi potrdila, zato ker ti domnevno ne bi bili všeč predsedniku vlade.