Vodostaji rek so v teh dneh zaradi dolgotrajnih vročinskih valov in pomanjkanja dežja izredno nizki, a to je v naravi pričakovan pojav, ki se odrazi tudi na zdravju živali. Zato ni neobičajno, da je v tem času pogin rib večji, meni Diana Žele Vengušt z veterinarske fakultete v Ljubljani. "Temperatura vode se dvigne, količina vode je zaradi pomanjkanja padavin manjša, ustrezno manjša je koncentracija kisika v vodi," pojasni.

"Do zdaj je bilo teh poginov relativno malo, letos pa je zaradi ekstremnih in dolgotrajnih sušnih razmer poginov veliko in v določenih vodotokih ribiči vsakodnevno pobirajo poginule ribe," pa odstopanje od prejšnjih let opaža Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije. Najhuje je v določenih predelih Primorske, Notranjske, na porečju Savinje, na območju Cerkniškega jezera ter pravzaprav v vseh manjših pritokih velikih rek. Ponekod zmanjkuje kisika tudi v stoječih vodah.

Z regulacijo rek ribam odvzamemo življenjski prostor

A suša in vročina nista edini težavi. V Sloveniji smo večino vodotokov ogradili s kamni oziroma zregulirali, pove Žaberl. "Zravnali smo vodne okljuke, zasuli tolmune in reke pregradili z visokimi neprehodnimi pregradami. Zato se ribe ne morejo umakniti v hladnejše predele in nekatere hladnokrvne vrste rib, ki takšnih temperatur ne prenesejo, začenjajo poginjati." Med njimi so postrv, lipan, sulec …

Ribiči politiki urejanja voda, ki jo vodi država, nasprotujejo že ves čas. "Ker je zastarela in škodljiva za ribji živelj," je jasen Žiberl. Z vsako izgradnjo hidroelektrarne ali jeza ribam odvzamemo življenjski prostor. "Ribe izgubijo habitat, v katerem bi se lahko normalno reproducirale, se umaknile v višje ležečo vodo, ki je hladnejša … In tako so prepuščene na milost in nemilost takšnim ekstremnim vremenskim razmeram, kot jih imamo zdaj."

V Sloveniji so regulirane skoraj vse velike reke: Sava, Drava, Soča, Mura … "Vsi vemo, zakaj v Dravi ni več sulca. Ker je na njej niz hidroelektrarn in nobena od njih nima ribje steze. Sulec je migratorska riba, ki prihaja na drst 50 kilometrov višje … In jih ni več. Poglejmo reko Muro, ta nima več prodišč, saj ves prod zaustavijo hidroelektrarne v Avstriji. Velike reke smo skorajda že uničili." Reke smo želeli ukrotiti tudi zaradi poselitve poplavnih ravnic, posledice lahko merimo v tonah poginulih rib. "Na tem bomo v prihodnje morali nekaj storiti. Od ograjevanja in zagrajevanja rek bomo morali preiti na renaturacijo." Reke bi na predelih, kjer bregovi še niso pozidani, morali preusmeriti nazaj v prvotno stanje in dati ribam možnost, da preživijo, je prepričan Žaberl.

Ker se ribe nimajo kam skriti, so obenem izpostavljene še ribojedim pticam. "Imamo nekaj kormoranov, ki veselo plenijo, tu so siva in bela čaplja, raca žagarica, prišli so rečni galebi …" Začaran krog je sklenjen: ker je bil ribi odvzet življenjski prostor, se ne more skriti, izlovijo jo ribojede ptice, nato pride še človek z onesnaževali …

Pogini rib zaradi onesnaževanja: Mali Graben, Gradaščica

"Včasih k poginu pripomore tudi človek s svojimi nespametnimi posegi v vodotoke ali škodljivimi izpusti v vodo, ki pomori ves ribji živelj, vključno z vsemi preostalimi vodnimi organizmi, in ostane nam mrtva reka." Žaberl doda, da je za Mali Graben v Ljubljani pristojna institucija že uradno ugotovila, da je bila v reko spuščena neznana snov. Po zadnjih podatkih je do poginov rib prišlo v Malem Grabnu, Gradaščici, Pšati, Vrtojbici, Nanoščici in Glinščici in v skoraj vseh primerih so razlog izliv fekalij v povezavi z nizkim vodostajem.

Vodotoki so poleti zelo obremenjeni s turizmom

"Na naših vodotokih imamo v zadnjem obdobju tudi izredno intenziven turizem. To je daleč od zanemarljivega," opozori Diana Žele Vengušt. V vodah se kopajo množice ljudi, vanjo se izločajo razne kreme in druga onesnaževala, na vodi se izvajajo športne dejavnosti. "Ne nazadnje je bolj obremenjena tudi kanalizacija turističnih mest. Tudi ta prihaja v vodo v večjih koncentracijah, kar ima še večji vpliv v poletnem času," doda Žele Vengušt.

"Obstaja utemeljen sum, da čistilne naprave v turističnih krajih ne delujejo optimalno in da v času navala turizma ne morejo prečistiti vse nesnage, ki se nabere, in gre v reko," doda Žaberl. Ribiška zveza Slovenije je bila pred kratkim obveščena tudi o poginu celotnega staleža rib v ribogojnici Ribiške družine Radovljica, ki se napaja iz Save Bohinjke. Kot pojasnjuje Žaberl, tudi tu obstaja sum, da je v tistem času vsebovala preveč fekalij, čeprav odvzeti vzorci vode še niso dali končnih rezultatov.

Počasno odmiranje potočne postrvi

V zadnjem času prav kombinacija visokih temperatur in vnos fekalij povzročata slepljenje potočne postrvi. "Potočna postrv je zelo občutljiva na temperaturo vode, če se temperatura spusti nad 20 ali 22 stopinj Celzija, riba sicer ne pogine takoj, a izgubi odpornost. Napadejo jo razni bacili in viroze, potem oslepi, in ker se ne more hraniti, počrni." Ker potočna postrv odmira počasi, se bodo pogini šele začeli. "Kadavre bomo pobirali še skozi celotno jesen," pove Žaberl. Tudi na končno oceno pogina rib po Sloveniji bomo po pojasnilih Žaberla morali počakati do konca jeseni, šele takrat bodo zaradi počasnega odmiranja nekaterih vrst znane končne posledice.

Ker se bodo vroča poletja v prihodnosti le še stopnjevala, je Žaberl črnogled. Predvsem zaradi visokih temperatur se ribe, kot so lipan, sulec, potočna postrv, že zadnjih 30 let pomikajo proti izviru, kar pomeni, da jih počasi izgubljamo. "Sam sem Celjan. Pred 30 leti smo do Polulskega mostu še lovili potočne postrvi in lipana. Danes ju na tem delu Savinje ne najdemo več. Pogini se dogajajo že pri Šempetru, 25 kilometrov gorvodno …" Žaberl vseeno upa na spremembo politike urejanja rek oziroma v že omenjeno "renaturacijo", ki bi določene dele rek vrnila v stare struge in omogočila preživetje vrst, ki so že resno ogrožene.

Prepoved ribolova in vodnih dejavnosti?

Žaberl ob tem še dodaja, da bi glede na resnost situacije pričakoval takojšen odziv ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nekatere ribiške družine so že pred več kot dvema tednoma svojim članom prepovedale ribolov, druge na poziv zveze pred tednom dni. A Ribiška zveza Slovenije kot nevladna organizacija ribolova pravzaprav ne more prepovedati, lahko ga le odsvetuje. "Poleg tega se na vodotokih, kjer ribe komajda še preživijo, izvajajo stalne vodne dejavnosti. Odvzemi vode, kopanje, raftanje, čolnarjenje … Tega ribiške družine ne morejo prepovedati, to lahko uredijo le pristojni državni organi." Žaberl je v imenu ribiške zveze na pristojni ministrstvi že v petek naslovil odprto pismo, v katerem je opozoril na izredne razmere v vodotokih. Problematiko pa je predstavil tudi predsedniku vlade na njegovem srečanju z nevladnimi organizacijami.

Ribiči medtem z lovom skušajo prestaviti ribe v ugodnejša območja, ponekod v vodo umetno dodajajo kisik in čakajo na obilnejše deževje, ki bi dvignilo vodostaje rek. "Ribiči se zavedamo, da ljudje potrebujejo vodo, da bi se radi ohladili v teh vročih dneh. A jih lepo prosimo, da tam, kjer so ribe najbolj ogrožene, še malo potrpijo," sklene Žaberl.