Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je med delovnim obiskom v Sloveniji s pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan govoril o pravosodnih reformah v Sloveniji in evropskih prizadevanjih za pregon ruskih vojnih zločinov v Ukrajini. Med slednjimi je tudi ruska agresija na Ukrajino, zaradi česar si v Kijevu že dlje časa zelo prizadevajo za ustanovitev posebnega mednarodnega tribunala.
Slovenija glede tribunala še brez odločitve
Ob pohvali Sloveniji, da od vsega začetka podpira boj proti agresiji Rusije na Ukrajino, je Reynders orisal različne možnosti, kako bi lahko bilo videti iskanje pravice pred različnimi tribunali. »Imamo že dobra orodja za pregon vojnih zločinov, a glede preiskave zločina agresije moramo storiti več. Ustanovili smo mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije, ki lahko zbira dokaze in pripravlja vse potrebno za pregon. Sedaj moramo narediti še korak dlje,« je ocenil. Zlata rešitev bi po njegovih besedah bila ta, da bi agresijo lahko preganjalo Mednarodno kazensko sodišče, za kar pa bi bilo treba sprejeti dopolnila Rimskega statuta, s katerim je bilo sodišče ustanovljeno. »Gre za srednjeročni ali dolgoročni proces, a to moramo narediti. Srebrna rešitev je ustanovitev posebnega sodišča, kar bi zahtevalo podpis posebne pogodbe, na njem pa bi sodili mednarodni sodniki. Bronasta rešitev pa je tako imenovana hibridna rešitev, sodišče z mednarodnimi sodniki, ki bi delovalo v Ukrajini na podlagi ukrajinskega prava.«
Švarc-Pipanova je ob tem pojasnila, da Slovenija glede podpore posebnemu tribunalu še ni sprejela stališča, saj tudi na mednarodni ravni pogovori o tem še potekajo. »Naša skrb je, da se zagotovi legitimna pravna podlaga za ustanovitev takšnega sodišča, ki bi bilo oblikovano tako, da bi bilo učinkovito in bi zagotovilo možnost pregona najširšega kroga vojnih zločinov, tudi agresije.« Ministrica je še dejala, da Slovenija podpira vse napore za zavarovanje dokazov ter začetek preiskav in priprav na pregon vseh vojnih hudodelstev.
Za transparentnejše delovanje sodnega sveta
Švarc-Pipanova in Reynders sta govorila tudi o stanju vladavine prava v Sloveniji. Po številnih pripombah evropske komisije v lanskem poročilu o vladavini prava v državah članicah bodo novo poročilo predstavili v začetku julija. »Upam, da smo vsaj nekatera priporočila uspešno naslovili in da se bo to odrazilo v naslednjem poročilu,« je dejala ministrica. Reynders je ocenil, da je bil dosežen velik napredek – tako na zakonodajnem področju pri oblikovanju reform kot pri zagotavljanju sredstev za sodstvo.
Pogovarjala sta se tudi o sistemskih in strukturnih reformah v slovenskem pravosodju. Ministrica je komisarju razložila proces sprememb ustave in zakonodaje pri prenosu pristojnosti imenovanja sodnikov s parlamenta na predsednico republike, po predhodnem predlogu sodnega sveta. Beseda je tekla tudi o spremembah strukture sodnega sveta, ob čemer je Reynders poudaril, da morajo večino članov še naprej predstavljati sodniki. To varovalko Slovenija podpira, je pojasnila Švarc-Pipanova, je pa dejala, da ostaja odprto še vprašanje o poskusnem mandatu sodnikov. V pravosodnem resorju ne zagovarjajo triletne poskusne dobe. Če bi jo že uvedli, naj bi bila čim krajša, je povedala.
Ministrica je napovedala tudi prilagoditve zakonodaje o sodnem svetu. S spremembami bi povečali preglednost postopkov imenovanja sodnikov pred sodnim svetom, bolj podrobno bi uredili merila za izbiro sodnikov in omogočili, da bi bili podatki o glasovanjih sodnega sveta o posameznem sodniku javni ter opremljeni s temeljiti obrazložitvami, ki bi prestala morebitno sodno presojo ob neimenovanju posameznika.