Energetski koncept in premog
Ustavna pravica državljanov Slovenije je, da nam vlada, na temelju razprave v državnem zboru in sprejete energetske strategije – politike, zagotovi dolgoročno zanesljivo, varno, trajnostno in cenovno sprejemljivo preskrbo z energijo. To je nujno tudi, ko država načrtuje vrste virov energije, ki jih bo mogoče v državi uporabljati. S tem se določa energetska odvisnost oziroma neodvisnost in seveda tudi suverenost države. Dejansko gre za načrtovanje tako imenovane mešanice energetskih virov, iz katerih bomo v prihodnje pridobivali energijo, tudi električno, ter za to, kako skrbno in trajno bomo ravnali z energetskimi viri, energetskimi potenciali, okoljem in kako bomo porabljali energijo. Ta načela nacionalne politike so tudi osnova skupni evropski energetski politiki.
Gospodarska zbornica, energetska zbornica, Svet za energijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, lokalna skupnost ter številni poznavalci energetike opozarjamo, da Slovenija v državnem zboru nima veljavno sprejetih dokumentov, na podlagi katerih bo mogoče, zaradi sprejetih okoljevarstvenih smernic in zavez do Evropske unije, slovenskim državljanom zagotavljati zanesljivo, trajnostno in konkurenčno preskrbo z energijo, tudi električno, za prihodnjih 20 oziroma okvirno 40 let. Pa bi jih morali imeti, in to še preden se brez scenarijev za zagotavljanje nadomestnih virov energije odpovemo z okoljskega vidika spornemu energetskemu viru – domačemu premogu.
Veljavni energetski zakon precej umno in natančno določa nacionalno energetsko politiko v III. poglavju. Zahteva, da morajo biti ukrepi za doseganje ciljev energetske politike jasno opredeljeni, zato določa izdelavo naslednjih strateško pomembnih dokumentov: Energetski koncept Republike Slovenije, Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, Letno energetsko bilanco Republike Slovenije, operativne in akcijske načrte za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo in lokalne energetske koncepte.
Vsebino Energetskega koncepta Slovenije podrobneje opredeljuje 23. člen energetskega zakona. V njem je zapisano, da je Energetski koncept Slovenije temeljni dokument, ki predstavlja energetski program nacije – države. Na predlog vlade ga z resolucijo sprejme državni zbor. Z njim se, na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih energetskih zavez države, določijo cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe države z električno energijo za obdobje prihodnjih 20 let, okvirno za 40 let.
Energetski koncept mora vlada posodobiti vsakih deset let. Če je Energetski koncept Slovenije pri določenih ciljih ali ukrepih treba spremeniti oziroma ga dopolniti prej, mora vlada državnemu zboru posredovati v obravnavo dopolnjen novi energetski koncept. Za izvajanje ukrepov je odgovorna vlada. Vlada vsaka tri leta poroča državnemu zboru o doseganju ciljev nacionalne energetske politike in izvajanju ukrepov.
Ker veljavnega nacionalnega Energetskega koncepta Slovenija nima, zadnja Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) je bila sprejeta 5. aprila 2004, ministrstvo za infrastrukturo odločitev za ukinitev premoga kot energetskega vira gradi na Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: NEPN), ki ga je skladno s 3. členom Uredbe 2018/1999/EU resorno ministrstvo pripravilo leta 2019, vlada pa ga je sprejela na začetku leta 2020. Projekti in ukrepi, določeni v NEPN, naj bi bili z vidika energetske in podnebne politike v javnem interesu. Vendar NEPN v nobenem primeru ni energetski koncept, saj tudi ni bil v razpravi in sprejet v državnem zboru in še zdaleč ne izraža aktualnih tehnoloških, okoljskih in geopolitičnih razmer v slovenski energetiki ter v državi in EU.
V prizadevanju državljanov, da bi nas država seznanila z načinom zanesljive, trajnostne in cenovno sprejemljive oskrbe z električno energijo do leta 2050, ugotovimo, da:
– Od leta 2004 nobeni vlada ni uspelo pripraviti konsenzualnih okvirov in vsebin energetske politike, o katerih bi skupaj z resolucijo o energetskem konceptu razpravljali v državnem zboru in bili sprejeti.
– Odločitev vlade v zvezi z izstopom iz premoga, če se bo ta uresničil leta 2033, ne bo v skladu z veljavnim energetskim zakonom in tudi ne z ustavo, dokler državni zbor ne bo sprejel resolucije o ustreznosti sestave energetskih virov, s katerimi bomo potrošniki v Sloveniji tudi v prihodnje in dolgoročno zanesljivo preskrbovani z električno energijo.
– Uspešno prestrukturiranje premogovnih regij lahko temelji na nedvoumno določeni energetski politiki države. Posledice nestrokovnih ter zakonsko neustrezno vodenih postopkov sprejemanja odločitev o sestavi energetskih virov bodo z vidika zagotavljanja zanesljive, trajnostne in cenovno (ne)sprejemljive električne energije imele močno škodljive posledice za premogovno regijo ter tudi za celotno državo.
– Tako kot za premog je, z vidika seznanitve s posledicami, v energetskem konceptu treba določiti tudi odnos države do jedrske energije, zemeljskega plina, biomase, obnovljivih ter vseh drugih virov energije, ki jih nameravamo v prihodnje uporabljati ob povečani energetski učinkovitosti v Sloveniji. V nasprotnem primeru je verjetnost povečanja energetske odvisnosti ter zmanjšanje energetske suverenosti države velika. Ob izstopu premogovne energije lahko država ostane tudi brez jedrske energije, kar bi povzročilo popoln zlom energetske oskrbe v državi.
Močno skrbi tudi dejstvo, da je osnutek gradiva, ki ga je ministrstvo za infrastrukturo pripravilo za obravnavo na vladi, z vidika posledic izstopa za premogovniško regijo ter tudi za državo nerazumno površen, tako z vidika finančnih posledic predčasnega izstopa Slovenije iz premoga kot tudi izvedbe časovnih aktivnosti za pripravo premogovnika na izstop, če bo izstop leta 2033. Če ne bi bilo tako, v gradivu ministrstva na strani 42 ne bi bilo zapisa: »Če se bodo bistveno spremenile zunanje okoliščine, ki so bile upoštevane pri pripravi strategije, kar vključuje tudi morebitno predčasno prenehanje delovanja TEŠ in PV, finančno poslovanje TEŠ in PV leta 2030 ali nepodaljšanje obratovanja jedrske elektrarne Krško, se izvede izredni vmesni pregled strategije in ponovno pretehta letnica izstopa iz premoga, upoštevajoč takrat veljavno zakonodajo EU.«
Vsi, ki tehnološki postopek odkopavanja premoga v jami poznamo, se še kako zavedamo, da proizvodnje v premogovniku v primeru »prenehanja odkopavanja« ni enostavno ponovno zagnati. Za vrnitev na raven sedanje proizvodnje je potreben čas (od pet do sedem let), visoki dodatni stroški za pripravo in odpiranje novih odkopnih polj, gradnjo jamskih prog, vzpostavitev spremenjenega režima prezračevanja, odvodnjavanja, investiranja v odkopno opremo, transport premoga in tako dalje. Da problemov, povezanih z zagotavljanjem kompetentne delovne sile in še posebno vseh varnostnih parametrov, na tem mestu ne izpostavljam.
Premogovniška dejavnost je preveč zahtevna, da bi jo začasno zaustavljali in ponovno zaganjali, ko si to snovalci odločitev zamislijo.
Skrb vzbujajoče je, da pripravljeno gradivo za vlado izpušča temeljni dokument energetske strategije, to je Energetski koncept Slovenije. Kaže, da pripravljavec, predlagatelj zakonodaje ne zmore bremena, ki ga je prevzel, to je spremljanje nacionalne energetike in ustvarjanje njene prihodnosti. Prav zaradi nekonsistentnosti ter nedodelane nacionalne politike in zakonodaje je upravičena skrb dejanskega izvajanja »Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda«. Primeri v Evropi to že potrjujejo, potrjujejo tudi nujnost po temeljitih ustavnih presojah postopkov in dokumentov.
***
Doc. dr. Franc Žerdin, un. dipl. inž. rudarstva, vodja projektne skupine, ki pripravlja elaborat »Prestrukturiranje regije SAŠA skladno s politiko pravičnega prehoda iz premoga«.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
