Vodja oddelka intenzivne terapije Infekcijske klinike UKC Ljubljana dr. Matjaž Jereb je na novinarski konferenci povedal, da je od vseh hospitaliziranih na navadnem oddelku 60 odstotkov necepljenih, na intenzivnem oddelku pa je necepljenih kar 80 odstotkov. “Če bi imeli višjo precepljenost, se ne bi soočali s temi številkami, ki jih imamo danes,” je poudaril. Z njim se strinja tudi epidemiolog dr. Mario Fafangel, ki je mnenja, da bi, če bi bilo tveganje za okužbe in hospitalizacije v celi populaciji takšno, kot je med cepljenimi prebivalci, slovenski zdravstveni sistem zmogel pritisk. Leve opozicije, predvsem stranke SD, to sicer ne skrbi – njihovi člani še naprej brezbrižno pozivajo na proteste, pa čeprav imamo v državi rekordno število okužb in žal tudi visok porast smrt. Bližamo se številki, ki je naš zdravstveni sistem ne bo več zmogel.
V torek so v Sloveniji ob 10.571 PCR-testih potrdili 4481 okužb s koronavirusom, je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Delež pozitivnih je bil 42,4 odstotka – kar je drugi najvišji dnevni prirast okužb doslej. V bolnišnicah po podatkih vlade zdravijo 889 covidnih bolnikov ali 15 več kot dan prej. Intenzivno nego rabi 191 bolnikov. Umrlo je 20 oseb, kar je osem več kot dan prej. To je sicer najvišje število zabeleženih smrti od 3. februarja letos, ko je umrlo 23 ljudi. Največ smrti bolnikov s covidom je bilo 8. decembra 2020, ko jih je umrlo 61. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.197.399 ljudi – to je 57 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki pa 1.125.510 oziroma 53,4 odstotka prebivalstva.
Dejstvo je, da je za nastalo stanje v Sloveniji kriva nizka precepljenost in seveda neupoštevanje protikoronskih ukrepov. Pri tem odgovornost nosi tudi ustavno sodišče s svojimi odločbami, ki praktično vsak ukrep razglasi za neustavnega in pa seveda stranke KUL-a, med njimi je tudi v zadnjem času zelo aktivna stranka SD. Socialni demokrati sicer ves čas ponavljajo, da je za vse kriva neprimerna komunikacija vlade – ob tem pa se jim očitno zdi povsem primerno pozivati na proteste, ki bodo, kljub razmeram, potekali ta petek. Seveda neprijavljeni, le zakaj bi kdo tudi uradno nosil odgovornost, če ni treba. “Strašiti z Bergamom, ki je danes 92-odstotno preceljen, ne pa narediti domače naloge na področju precepljenosti in pravočasnega ukrepanja, je skrajno neodgovorno! Menim, da petkov protest ne bo prispeval k povečanju okužb,” je včeraj tvitnila dr. Brigita Sketa Savič, vidna članica stranke SD, ki je na družabnih omrežjih s svojim pozivanjem na proteste dvignila kar nekaj prahu. V vrstah SD se sicer ni zganil nihče, Tanja Fajon ni sporočila, da bi bila kakor koli zaskrbljena. Verjetno pa se bo kmalu oglasila, da se tudi oni borijo proti virusu in podpirajo ukrepe. Žal na svoj, “drugačen” način.
Poročali smo že, da bo slovensko zdravstvo po napovedih ministrstva za zdravje rabilo tujo pomoč, ko bo na intenzivni terapiji več kot 250 bolnikov s covidom – in do tega števila žal ni več tako daleč. Tudi projekcija Instituta Jožef Stefan glede razvijanja epidemije je daleč od rožnate. V ljubljanskem UKC-ju je trenutno skupno hospitaliziranih 239 covidnih bolnikov, od teh 71 na oddelku za intenzivno zdravljenje. Najmlajši na navadnem oddelku je star 24 let, na intenzivnem oddelku pa 32. S koronavirusom je okuženih tudi pet porodnic in trije otroci – dva sta stara 11 mesecev, tretji pa 2 leti.
Med covidnimi bolniki, ki so hospitalizirani v UKC-ju Ljubljana, prevladujejo necepljeni posamezniki. Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana Matjaž Jereb je povedal, da je na navadnih oddelkih necepljenih 60 odstotkov bolnikov, na intenzivni negi pa je necepljenih skoraj 80 odstotkov. Med cepljenimi hospitaliziranimi sicer prevladujejo posamezniki, ki so se cepili pred več kot 6 meseci. “Dejstvo je, da če bi imeli višjo in boljšo precepljenost, se ne bi soočali s številkami, s katerimi se soočamo. Število bolnikov, ki bi potrebovali bolnišnično obravnavo, bi bilo po mojem trdnem prepričanju obvladljivo,” je poudaril Jereb. Tudi v UKC Maribor prevladujejo necepljeni bolniki, na intenzivni terapiji imajo od 33 pacientov pet polno cepljenih.
🏥 V UKC Maribor je trenutno hospitaliziranih 133 pacientov.
🔵 Povprečna starost pacientov na akutnih oddelkih je 68,32 let.
🔵 Povprečna starost pacientov na EIT je 63 let.💉 Na covid intenzivni terapiji (EIT) imamo 33 pacientov, od tega jih je 5 polno cepljenih (15,15 %). pic.twitter.com/f4YrRRjLfe
— UKC Maribor (@UKCMaribor) November 10, 2021
Del stoke meni, da so novi ukrepi premili. Do njih, predvsem pa do izvedbe, je do neke mere kritičen tudi epidemiolog Mario Fafangel.“Če sprejmeš nekaj, se prepričaj, da se to da implementirati, da se da nadzorovati na ravni, ki si jo želiš, da so zaloge takšnih ali drugačnih mask na voljo,” je za Radio Slovenija dejal Fafangel in poudaril: “Najpomembneje je, da so pristopi, ki jih uporabljamo, tisti, ki smo jih slišali že velikokrat. Niso različni po evropskih državah, samo izvajati jih moramo. Ko pa ti pristopi niso dovolj, je edina, ki nam lahko pomaga, zasilna zavora.” Fafangel je ob tem še izpostavil, da je ključ do omejevanja epidemije cepljenje. Če bi bilo tveganje za okužbe in hospitalizacije v celi populaciji takšno, kot je med cepljenimi prebivalci, bi po njegovih besedah slovenski zdravstveni sistem zmogel pritisk. “Vemo pa, da nikoli v javnem zdravju ne boš imel nobenega ukrepa 100-odstotnega na noben način. Zato pa imaš dodatne varovalke in priporočila,” je dodal.
V bolnicah se postelje žal še naprej polnijo. Danes se tako v njih zdravi že 889 COVID pacientov, od tega 191 na oddelkih intenzivne terapije. Še 20 oseb je umrlo. pic.twitter.com/dCeMgAIEA9
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 10, 2021
Če se bodo napovedi uresničile, bo višek četrtega vala epidemije konec tega meseca – kar pomeni tudi nad 250 bolnikov na intenzivnih oddelkih: “V bolnišnicah se nam napoveduje več kot 1200 covidnih bolnikov, od tega več kot 250 na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Ozko grlo bodo tako navadne kot intenzivne postelje,” je opozoril Jereb in poudaril, da težava ni v opremi in aparatih, ampak v pomanjkanju ustreznega usposobljenega kadra. Povedal je, da rezerve tu praktično ni. Zdravstveni kader je izčrpan, eni na žalost tudi zbolevajo, prerazporejanje kadra z necovidnih na covidne dejavnosti, ki do neke mere teče, pa žal ni rešitev, in tudi to v nedogled ne bo šlo. Opozoril je še, da intenzivno terapijo poleg covidnih bolnikih rabijo tudi številni bolniki z drugimi akutnimi težavami.
Sara Bertoncelj