Več ministrov ne pomeni boljšega dela
Po nekaj uvodnih sestankih med velikimi zmagovalci parlamentarnih volitev in delom poražencev, ki pa so bili zavezniki teh zmagovalcev, je težko oceniti, na kakšen način se bodo skupaj lotili reševanja nakopičenih problemov. Ambiciozne časovnice sestavljanja vlade se Robert Golob skuša držati, čeprav je javnost včeraj pričakovala že kakšno konkretno ministrsko ime.
Najpomembneje je, da so vsi trije partnerji usklajeni pri vsebinskih poudarkih bodoče koalicije. A tu večjih razhajanj niti ni bilo pričakovati, saj so tudi programi strank zelo podobni - edino izjemo predstavlja nekaj programskih točk Levice. Jasen volilni rezultat je dal mandat novonastajajoči koaliciji, da v ospredje postavi ukvarjanje z zdravstvenim sistemom, energetskim preoblikovanjem, zagotavljanjem dostojnega življenja starostnikov in mladih družin, pri tem pa bo upoštevala pravno državo in spoštljivo komunikacijo. Prejšnji vladi je pri zadnjih dveh sklopih izrazito spodrsnilo. O vsebini torej obstaja širok konsenz ne samo med koalicijskimi partnerji, temveč tudi v civilni družbi, pri metodah pa bi že lahko prišlo do razhajanj. Izkušnje namreč pravijo, da napovedano povečevanje števila ministrstev ne vodi k večji učinkovitosti, temveč k neusklajenosti in oddaljevanju od rešitev. Pogosto je namenjeno tudi strankarskim kadrom, da ne ostanejo brez ministrskih položajev.
To, da bi dva najpomembnejša politična organa (vlada, državni zbor) vodila ena stranka, bi bil zelo nevaren precedens.
Prav tako čudi predlog, da bi predsednica državnega zbora postala Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, ki bo že imelo mandatarja. Seveda je to dovoljeno, ni pa higienično. V Sloveniji je doslej veljalo načelo, da državni zbor vodi član/ica manjše vladne partnerice, s čimer se zagotavlja uravnoteženost vej oblasti in vsaj navidezen medsebojni nadzor. To, da bi dva najpomembnejša politična organa obvladovala ena stranka, bi bil zelo nevaren precedens - takšne ambicije celo Janez Janša ni izpostavljal. In če je kaj na tem, da podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos razmišlja o kandidaturi za predsednico države, se liberalni demokraciji v Sloveniji ne piše dobro.
Drugi Golobov problem pa je kadrovski. Ministrska imena, ki krožijo po kuloarjih, so zgolj povprečna - nobenega presežka. Zato ne preseneča, da Golob v širšo ekipo vabi tudi kadre iz poraženih LMŠ in SAB, saj niti nima dovolj ljudi za vsa odgovorna mesta. Po drugi strani pa so Socialni demokrati pričakovali boljši rezultat in s tem tudi boljši izplen pri delitvi funkcionarskih stolčkov. V tem kontekstu je potrebno razumeti zadnja trenja v tej stranki, saj se nekateri že zavedajo, da za vse ne bo dobro plačanih služb. Ampak nič še ni zamujenega: v primerjavi z nastajanjem Šarčeve ali Janševe koalicije zdajšnje oblikovanje vlade poteka neverjetno gladko.