Slovenija po opozorilih ministrstva zaostaja na področju digitalnih znanj in spretnosti prebivalstva. V zadnjih letih je upadlo tudi število žensk v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Slovenija po opozorilih ministrstva zaostaja na področju digitalnih znanj in spretnosti prebivalstva. V zadnjih letih je upadlo tudi število žensk v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Digitalni bon v vrednosti 150 evrov so lahko osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje med 15. junijem in 30. novembrom letos unovčili pri nakupu računalniške opreme. Jeseni so bili boni na voljo tudi manjšemu številu oseb v starosti 55 let ali več, ki so do 25. avgusta opravili najmanj 80 odstotkov ali devet ur izobraževanj s področja digitalnih kompetenc.

Na vladni službi za digitalno preobrazbo zdaj pripravljajo novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Ta ohranja bone, ampak le za socialno ogrožene, je dejala ministrica brez listnice, pristojna za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. "Torej ne za vse, ampak le za tiste, ki si res ne morejo privoščiti potrebne računalniške opreme," je poudarila.

V noveli, katere osnutek je bil v javni obravnavi do 21. novembra, je predvideno tudi, da bo vrednost digitalnega bona malenkost višja, da si bo lahko posameznik privoščil vsaj en kos osnovne opreme, saj trenutna višina sredstev tega po njeni oceni ni omogočala.

Sorodna novica Do digitalnih bonov upravičenih 67 ljudi, starih 55 let ali več

Ministrica sicer, kot pravi, močno nasprotuje helikopterskemu deljenju denarja, posebej v času številnih kriz. "Naše javne finance so takšne, kot so, nismo neka bogata država, da bi lahko kar vsem razdeljevali denar," je opozorila.

Očitke, da v pripravo novele niso bili vključeni predstavniki gospodarstva s področja informacijske tehnologije (IT), kot sta Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije in Slovenska digitalna koalicija, Stojmenova Duh zavrača kot neupravičene. Kot pravi, z gospodarsko zbornico sodelujejo in so jim tudi predstavili svoje ukrepe.

"Mogoče narobe razumemo digitalizacijo; tukaj ne gre zgolj za nakup neke opreme, ampak za znanje in kompetence, ne samo za IT-sektor, temveč za celotno družbo," je poudarila. Ukrepov, ki jih predvideva novela, Stojmenova Duh ni nikoli skrivala in jih je že pred tem večkrat javno omenjala, prav tako so bili, kot poudarja, na vladni službi vedno odprti za različne deležnike, da se oglasijo in jim predstavijo svoja mnenja.

Izposojanje računalniške opreme po vzoru učbeniškega sklada

Med osrednjimi novostmi, ki jih prinaša novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, je ustanovitev računalniškega sklada, ki bo omogočal izposojo računalniške opreme posameznim ciljnim skupinam prebivalstva. Idejo za sklad so po besedah Stojmenove Duh dobili pri učbeniškem skladu. Pri tem niso želeli ustanavljati neke nove organizacije ali strukture in so raje izkoristili nekaj, kar že obstaja, to pa je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Ta deluje pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je vladni službi pri tem takoj priskočilo na pomoč, je dejala.

V proračunu so že predvideli nekaj sredstev za nakup nove opreme, ki bi bila na voljo za izposojo, nekaj opreme pa bi prispevala javna uprava. "V javni upravi se vsako leto odpiše ogromno kosov opreme, ki je še zmeraj zelo uporabna in namesto da bi ta oprema šla na dražbo ali v uničenje, smo mi rekli, da jo bomo ustrezno očistili, poservisirali in jo potem dali v računalniški sklad," je predstavila.

Sklad bo namenjen socialno šibkejšim, otrokom s posebnimi potrebami, invalidom in upokojencem. Tudi zato so se projekta lotili preko štipendijskega sklada, saj imajo tam že podatke o tem, kdo so upravičenci do štipendij, socialnih transferjev in podobno, tako da ne bo treba ponavljati vseh teh upravnih postopkov. Vladna služba bo objavila neki razpis, če ima kdo potrebo, da se prijavi. Na podlagi tega razpisa bo objavljen seznam, in tisti, ki se bodo prvi prijavili, si bodo tudi prvi lahko izposodili opremo.

Izziv pri tem bo pomagati manj računalniško spretnim upravičencem in tistim iz bolj odročnih krajev, da pridejo do opreme. Ministrica ob tem računa na pomoč organizacij, kot je recimo Zveza društev upokojencev Slovenije, pogovarjali pa so se tudi z gasilci. Ne nazadnje so to organizacije, ki so na terenu in jih skupnost že pozna, je poudarila.