Avtorica navaja, da država tudi s programi zavoda za zaposlovanje spodbuja ustanavljanje manjših podjetij, na katera naj bi prevalila breme tvorjenja novih zaposlitev v gospodarstvu, razbremenila javno upravo ter večje (deloma) gospodarske družbe. Ti delodajalci naj bi bili upravičeni do različnih subvencij, fleksibilni in uspešni pa na račun finančnih podpor in izkoriščanja delavcev.
Z zapisom se ne moremo strinjati. Zavod za zaposlovanje namreč že od leta 2018 ne omogoča spodbud za samozaposlovanje. Spodbude za zaposlitev brezposelnih pa so namenjene vsem delodajalcem, ki izpolnjujejo pogoje, ne le manjšim. Ob tem so spodbude namenjene izključno zaposlovanju izbranih, najtežje zaposljivih ciljnih skupin brezposelnih, na primer dolgotrajno brezposelnih. Ti brezposelni namreč potrebujejo dodatno podporo pri zaposlovanju. Prav zato zavod v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja izvaja različne programe, ki pomenijo podporo brezposelnim osebam. Z vključitvijo v programe usposabljanja in izobraževanja omogočimo brezposelnim osebam pridobitev znanj in kompetenc predvsem na področjih, po katerih je na trgu dela največje povpraševanje, s spodbudami za zaposlovanje (subvencije za zaposlitev) pa omogočamo zaposlitev določenih ciljnih skupin brezposelnih. V letih 2018–2021 je bilo skupaj 50.969 vključitev v različne programe usposabljanja in izobraževanja, od tega 17.640 vključitev (34,6 odstotka) mladih brezposelnih do 29 let. Ugotavljamo, da se mladi po zaključenem programu usposabljanja v višjem deležu tudi zaposlujejo. Tako beležimo, da se je v 12 mesecih po zaključku programa zaposlilo 66,4 odstotka mladih, vključenih v program, medtem ko je delež zaposlitev od vseh vključenih 62,0 odstotka.
Zavod tudi ni le »evidenca in formalna podpora pri pridobivanju socialnih transferjev« ali »formalna oglasna deska delodajalcev«.
Poudarjamo, da je bila obvezna prijava prostega delovnega mesta pri zavodu ukinjena že leta 2013, objava prostega delovnega mesta (kadar jo zakon zahteva) pri zavodu ostaja obvezna le še za delodajalce iz javnega sektorja in delodajalce, ki so v večinski lasti države. Zasebni delodajalci storitve zavoda izkoristijo le, če tako želijo. Kljub ukinitvi obvezne prijave pa opažamo, da število objavljenih prostih delovnih mest pri zavodu ostaja na visoki ravni. Delodajalci so v letu 2021 zavodu sporočili 156.163 prostih delovnih mest. V skoraj 60 odstotkih primerov delodajalci niso želeli le javne objave prostih delovnih mest, temveč tudi dodatne storitve zavoda pri iskanju kandidatov za prosta delovna mesta, kot so napotovanja na ta prosta delovna mesta, organizacija razgovorov, skupinskih dogodkov, zaposlitvenih sejmov ipd., kar neposredno poveže delodajalce in brezposelne. To kaže na dodano vrednost zavoda, ki jo prepoznajo delodajalci in kar kažejo tudi visoke ocene o njihovem zadovoljstvu v letnih anketah. V letu 2021 je bilo tako izvedenih več kot 143.000 napotitev brezposelnih na prosta delovna mesta, z zavoda pa se je zaradi zaposlitve odjavilo več kot 60.000 brezposelnih. Navedene zaposlitve so odraz realnih potreb trga dela, kjer se soočamo s porastom potreb delodajalcev po delavcih. Avtorica navaja, da so zaposlitve omejene na seznam praktičnih poklicev pri malih delodajalcih, kar seveda ne drži.
Na trgu dela so prisotna neskladja, zato se zavod pri svojem delu povezuje z različnimi institucijami, na primer združenji delodajalcev, centri za socialno delo, izvajalci izobraževanj itd. Država je zavodu za zaposlovanje zaupala izvajanje storitev za trg dela, ki poleg že omenjenega posredovanja zaposlitve vključuje tudi vseživljenjsko karierno orientacijo. Karierni svetovalci ne vodijo zgolj evidenc, temveč osebe glede na individualno prepoznane potrebe osebe vključujejo v poglobljeno karierno, zdravstveno, zaposlitveno in rehabilitacijsko svetovanje. Pri vključevanju v programe aktivne politike zaposlovanja se vedno upoštevajo vrsta in raven izobrazbe kot tudi druga znanja, delovne izkušnje in interesi osebe ter seveda priložnosti na trgu dela. Zavod si namreč prizadeva karierno svetovanje in vsebino storitev za trg dela prilagajati raznolikim okoliščinam in potrebam iskalcev zaposlitve.
Avtorica v prispevku podaja tudi svoj pogled na program javnih del. Javna dela so namenjena predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih ter izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti. Izvajajo se na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih področjih. Pomenijo zaposlitev dolgotrajno brezposelnih pri delodajalcih v neprofitnih sektorjih. Po zaključku javnih del se v roku enega leta redno zaposli do 40 odstotkov vključenih. Višina plačila za javna dela je določena v zakonu o urejanju trga dela in je odvisna od ravni izobrazbe udeleženca. Znaša od 80 do 120 odstotkov minimalne plače.
Pa še to: neodvisni izvajalec Center za raziskovanje javnega mnenja Univerze v Ljubljani vsako leto izvede kompleksno raziskavo o zadovoljstvu brezposelnih s storitvami zavoda. Podatki kažejo na visoko zadovoljstvo brezposelnih oseb, zavod pa vsakoletne ugotovitve in predloge sodelujočih upošteva pri svojih aktivnostih za izboljšanje storitev.
Zavod vsekakor ne podpira prekarnosti. Nasprotno, notranjo in zunanjo javnost ter iskalce zaposlitve ozaveščamo o pravicah iz dela in o dostojnem delu. Tako je zavod v zadnjih letih razvil tudi poseben projekt Dostojno delo za vse. Prav tako pri zagotavljanju pravne varnosti iskalcev zaposlitve in zaposlenih zavod aktivno sodeluje z inšpektoratom z delo, sindikati in nevladnimi organizacijami.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
