Agencija za varnost prometa (AVP) je objavila uradne podatke o stanju prometne varnosti za leto 2022. Ti so ohrabrujoči, čeprav je hkrati jasno, da je treba za varnost na cestah še veliko storiti.
Zgodilo se je 18.714 prometnih nesreč, kar je nekoliko več kot v letu prej, a je bilo smrtnih žrtev kar četrtino manj. Leta 2022 so namreč nesreče zahtevale 85 življenj, leta 2021 pa 114. Število umrlih udeležencev v letu 2022 je drugo najnižje, odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč, manj jih je bilo le leta 2020, ko so bile zaradi epidemije ceste precej bolj prazne kot sicer, so izpostavili na AVP. Poleg tega se Slovenija lahko pohvali z največjim zmanjšanjem števila umrlih med vsemi državami Evropske unije.
Lani je umrlo 14 motoristov in mopedistov, kar je 58 odstotkov manj kot v letu 2021. Pri voznikih osebnih avtomobilov je zabeleženo 34-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev. Umrlo je tudi 36 odstotkov manj potnikov. Minimalno povečanje števila umrlih beležimo pri kolesarjih, saj je v lanskem letu umrl eden več kot v letu 2021. Umrl je tudi voznik e-kolesa. Število umrlih pešcev ostaja enako – tako leta 2021 kot 2022 je umrlo 15 pešcev, so pri AVP nanizali podatke.
Žal pa je bilo v primerjavi z letom prej kar 10 odstotkov več hudo in 14 odstotkov več lažje telesno poškodovanih.
V številkah: lani se je hudo poškodovalo 860 udeležencev prometnih nesreč, kar je največ v zadnjem petletnem obdobju. Leto prej se jih je 784. Lažje poškodbe je dobilo 6.425 udeležencev v primerjavi s 5.654 leta 2021.
Pred nami so torej še številni izzivi, kar je poudarila tudi v. d. direktorja AVP Simona Felser. "Pred nami so številni izzivi, ki jih narekujejo spremembe v mobilnosti, v navadah udeležencev v prometu ter vse večji obseg prometa," je dejala in spomnila na evropsko uredbo o splošni varnosti vozil, ki določa, da morajo biti od 6. julija lani vsi novi modeli vozil na evropskem trgu opremljeni z naprednimi varnostnimi sistemi, kot so sistemi za opozarjanje na zaspanost in nepozornost voznika, sistemi za ohranjanje voznega pasu ali sistemi za zmanjšanje mrtvih kotov pri tovornjakih in avtobusih. "Asistenčni sistemi brez dvoma pripomorejo k večji varnosti v prometu, vendar še vedno velja, da je ključen dejavnik za nastanek prometne nesreče človek, in to v kar 93 odstotkih. Zato bodo tudi v prihodnje naše aktivnosti usmerjene v ozaveščanje, ki ima za cilj spremembo vedenja in dvig vozniške kulture na naših cestah," je ob tem dodala Felserjeva.
Znova so največ nesreč povzročili vozniki med 25. in 34. letom, je pa v zadnjem obdobju zaznati povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. "Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64 let se je povečal s 14 odstotkov leta 2017 na 31 odstotkov v letu 2022. Tudi delež v starostni skupini od 55 do 64 let se je povečal, in sicer z 9 odstotkov v letu 2017 na 15 odstotkov v letu 2022," pravijo statistični podatki AVP.
Kar sedem od desetih umrlih voznikov je bilo pripetih z varnostnim pasom, kar je največ v zadnjem petletnem obdobju. Od 11 umrlih kolesarjev jih je pet uporabljajo čelado, brez nje pa je bil tudi umrli otrok na kolesu. Ustrezne varnostne čelade nista imela tudi umrla voznika e-skiroja, so našteli na AVP. Vseh 14 umrlih motoristov in mopedistov je uporabljalo zaščitno čelado, zaščitno čelado je uporabljal tudi umrli potnik na motornem kolesu, so še dodali.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.