V Vrbi in Kranju za praznik kljub epidemiološkim omejitvam pestro

Čeprav na današnji kulturni praznik v Vrbi ni bilo tradicionalne proslave in organiziranih pohodov po poti kulturne dediščine, so številni Slovenci ta dan izkoristili za obisk Prešernovega rojstnega kraja in vasi pod Stolom. Tam kljub epidemiji poteka sejem domače in umetnostne obrti, na katerem sodeluje okoli 60 razstavljavcev. Odprta so tudi vrata številnih kranjskih kulturnih ustanov. Na ogled so različne razstave, potekajo pa turistična vodenja in nekaj glasbenih dogodkov.

Veliko Slovencev se je ob dnevu kulture odločilo obiskati rojstni kraj Franceta Prešerna. Opoldan, ko so prek radijskih valov prenašali tradicionalni 36. recital Prešernove poezije, je bilo v Vrbi zbranih na desetine ljudi. Tudi za vstop v Prešernovo rojstno hišo je bila precejšnja vrsta. Ta je vabila z novo razstavo Ženski liki v Prešernovi poeziji, na kateri vizualna umetnica in nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Prosenc Stearns v seriji projekcij povezuje temo Krsta pri Savici z zgodbami ženskih likov v Prešernovi poeziji.

Žirovniški župan Leopold Pogačar je tako nad obiskom Vrbe kot tudi hiš ostalih znamenitih mož iz vasi pod Stolom prijetno presenečen. "Ljudje so očitno naveličani omejitev, korone in vsega tega. Manjka nam druženja. In če kdaj, je danes v tem čudovitem sončnem vremenu v vaseh pod Stolom in na poti kulturne dediščine resnično prešerno," je povedal. Vesel je, da sta Vrba in Prešeren v srcu mnogih Slovencev, tako od blizu kot od daleč, kar dokazujejo število obiskovalcev in registrske tablice vozil. Številni razumejo kulturni praznik kot dan, ki ga je treba posvetiti kulturi, marsikdo pa je na današnji dela prost dan združil kulturo in rekreacijo ter se podal po tematski poti žirovniške kulturne dediščine.

Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je za slogan letošnjega praznovanja izbral Prešernove verze iz Zdravljice Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo. "Pomembno je, da se vsak dan, ob kulturnem prazniku pa še posebej, spomnimo pomena solidarnosti, prijaznosti in strpnosti, ki prispevajo h konstruktivnemu reševanju razlik in vsesplošnemu delovanju v smeri skupne blaginje," so zapisali v zavodu.

Pogačar upa, da se bodo ljudje, ki ta slogan slišijo ali preberejo, za trenutek ozrli vase in pomislili, kaj lahko naredi vsak sam pri sebi, da bi se ta slogan udejanjil v vsakdanjem življenju. "Predvsem pa mislim, da so tudi odgovorni nosilci oblasti dolžni poskrbeti za to, da se ta Prešernov slogan vije po naši lepi domovini. Če ga bomo upoštevali, bomo kljub trenutni situaciji, ki nam jo narekuje epidemija, veliko bolj z optimizmom in veseljem gledali naprej," je poudaril.

Kot je ocenil, letošnji slogan še bolj aktualno odraža stanje duha v družbi kot lansko geslo o kulturi dialoga. "Težko rečem, da se je kultura dialoga po lanskem pozivu kaj posebej izboljšala. Še zlasti to velja za družbena omrežja, pa tudi politiki niso vedno za zgled. Tokrat pa srčno upam, da bomo ob letu osorej lahko rekli, da so se edinost, sreča in sprava vrnili v naše kraje," je dejal in dodal, da je bil Prešeren vizionar, sporočilnost njegove poezije in bogastvo njegovega jezika pa sta bila aktualna tako včeraj kot sta danes in bosta tudi jutri. "Če smo tako ponosni na naš jezik, zgodovino in kulturo, je prav, da bi jo ne le izgovarjali, ampak jo počasi tudi začeli živeti," je pozval.

Predsednik DZ Igor Zorčič je v prisotnosti kranjskega župana Matjaža Rakovca, podžupana Janeza Černeta ter direktorja Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemena Malovrha položil venec k Prešernovemu spomeniku pred kranjskim gledališčem. Ni pa danes v Kranju tradicionalnega srečanja s Prešernovimi nagrajenci v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj in pogovora z njimi v Prešernovem gledališču. Dogodek, poimenovan Shod muz na kranjskem Parnasi, bo šele 25. februarja.

'Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo' 

Žirovniškega župana Leopolda Pogačarja žalosti, da zaradi epidemioloških razmer v Vrbi že drugo leto zapored ne morejo organizirati občinske proslave, ki je zadnje desetletje prerasla v osrednjo proslavo v državi, pripravljeno prav na kulturni praznik.

Tudi organiziranih pohodov po Poti kulturne dediščine Žirovnica letos ni. "Vabimo pa ljudi, da se na pot podajo samostojno in obiščejo rojstne hiše Franceta Prešerna, Matije Čopa in Frana Saleškega Finžgarja ter čebelnjak Antona Janše," je pozval direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman.

Ob tem so pripravili nekaj novosti. Tako so izdali vodnik po poti kulturne dediščine, v katerem lahko obiskovalci zbirajo žige. V Čopovi rojstni hiši stoji tudi prenovljena stalna razstava o življenju in delu Matije Čopa, vključno z njegovim prispevkom k slovenskemu jeziku in kulturi ter prijateljstvom s Prešernom.

Pred Prešernovo rojstno hišo poteka prenos 36. tradicionalnega recitala Prešernove poezije. Pred rojstnimi hišami pa so na ogled tudi filmi o poti kulturne dediščine in o Prešernu. Poleg tega se je na pohod po eni najstarejših tematskih poti v državi tako kot že lani mogoče podati virtualno, na spletni strani visitzirovnica.si.

Za slogan letošnjega 8. februarja so si izbrali Prešernova verza iz Zdravljice "Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo". "Pomembno je, da se vsak dan, ob kulturnem prazniku pa še posebej, spomnimo pomena solidarnosti, prijaznosti in strpnosti, ki prispevajo h konstruktivnemu reševanju razlik in vsesplošnemu delovanju za skupno blaginjo," poudarjajo v Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica. 

Vsakoletna državna proslava na predvečer praznika je letos potekala v živo. Prešernovi nagradi sta prejela prevajalec Kajetan Gantar in dirigent Mirko Cuderman. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli pesnica in pisateljica Anja Štefan, dramska igralka Jette Ostan Vejrup, skladatelj Damijan Močnik, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, slikar Dušan Kirbiš ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež.

Janša: Pozornost kulturi, ki ni merjena v besedah, ampak v dejanjih in številkah

Predsednik vlade Janez Janša je ob današnjem kulturnem prazniku v poslanici najprej zapisal, da je "kultura oblikovala našo identiteto in nas ohranjala kot narod na tem prepišnem delu Evrope skozi stoletja". Po njegovi oceni aktualna vlada kulturi namenja posebno pozornost, ki ni merjena v besedah, ampak v dejanjih in številkah.

"Čeprav vem, da bodo tudi tokrat glasni zvočniki tistih, ki na kulturo gledajo skozi demagogijo in subjektivne občutke, se dejstev, podkrepljenih s številkami, ne da preglasiti. Številke govorijo, da Slovenija namenja kulturi nadpovprečen delež bruto domačega proizvoda, kar nas uvršča na visoko mesto v primerjavi z drugimi evropskimi državami," je zapisal.

V letu 2021 je bil za kulturo zagotovljen rekorden proračun v zgodovini samostojne Slovenije v višini 238 milijonov evrov. To je kar za četrtino več od proračuna, ki ga je za kulturo za leto 2021 načrtovala prejšnja vlada, je poudaril. Po njegovih besedah so se povečale investicije v javno kulturno infrastrukturo, sredstva za založništvo, knjižno in filmsko dejavnost, sredstva s področja ustvarjalnosti, povečala pa so se tudi sredstva za delovne štipendije in samozaposlene. Tudi v okviru protikoronskih paketov so bili sprejeti številni interventni ukrepi za pomoč ustvarjalcem na področju kulture.

"Kultura nas od nekdaj tudi spominja, da smo kot narod močni in uspešni le povezani in enotni. Živimo namreč v času, ki je poseben. V času, ki od nas vseh zahteva veliko potrpežljivosti, prilagodljivosti, predvsem pa vztrajnosti, da vedno znova iščemo pot, kako naprej. Ne samo zaradi epidemije, ali pa prav zaradi nje, bi morali v vsem, kar določa naš vsakdan, iskati več enotnega duha. Več tega kar nas združuje in ne ločuje. Kultura nas povezuje v prostranih obzorjih duha in širini slovenstva," je še zapisal predsednik vlade.

Zorčič: Za nov kulturni model 

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič pa je v poslanici zapisal, da praznujemo kulturo, "ki iz naše ustvarjalnosti in duha že stoletja tke slovensko identiteto". Ob tem je opozoril, da je ta ista kultura nebodigatreba, ki je vedno znova v nemilosti državnih ali občinskih proračunskih spon in posluha vsakokratnih odločevalcev. 

"Zato se ob prazničnemu vzdušju ponovno vprašajmo o odnosu do kulture. Vprašajmo se o njeni prihodnosti, o prihodnosti kulturnega ustvarjanja. Že dve leti se dobršen del kulturnikov namesto z umetnostjo ukvarja z umetnostjo preživetja. Turistični boni, ki so se z zamudo namenili tudi kulturi, niso izničili posledic številnih ukrepov in omejitev, namenjenih preprečevanju zbiranja ljudi in širjenja bolezni. Medtem ko pristojno ministrstvo letos razpolaga z rekordnim proračunom in smo leto 2022 razglasili za leto umetnikov Plečnika in Tartinija, ta sredstva niso enako dosegljiva za vse."

Ob tem je spomnil, da so brez sredstev programskega razpisa ministrstva za kulturo ostale priznane kulturne organizacije. Po njegovih besedah je v razdoru, ki se na različne načine vnaša tudi na področje kulture, med javne kulturne zavode in nevladnike, moč prepoznati nezaslišan poseg v avtonomijo ustvarjalcev. "V njem odseva prozoren poskus oslabitve tiste javne sfere, ki si drzne biti kritična - prav tako, kot je bil pred več kot 170 leti kritičen do oblasti tudi sam Prešeren," je zapisal predsednik državnega zbora.

Pozval je k novemu kulturnemu modelu, s katerim bodo zagotovili močno mrežo in avtonomijo javnih kulturnih zavodov ob hkratnem spodbujanju potencialov nevladnih organizacij. Prav tako poziva k zaščiti socialnega položaja samozaposlenih v kulturi in da se Slovencem v zamejstvu in drugod po svetu zagotovi pogoje za ohranjanje in razvoj kulturnega udejstvovanja kot osnove za ohranjanje narodne identitete. "Slovenska kultura - to smo mi. Zato jo podprimo z obiskom kulturnih ustanov in prireditev," je svojo poslanico sklenil Zorčič.