Nova raziskava: kar koli, tudi spanje, je boljše od sedenja

Sedenje ni zdravo. Pika. V European Heart Journal so objavili izsledke še ene raziskave, ki to potrjuje. Zdravje srca boste izboljšali, že če samo nekaj minut sedenja na dan nadomestite z zmerno rekreacijo, so ugotovili. In še, da je od sedenja boljše praktično kar koli, tudi spanje in stanje, poroča Euronews.

"Najboljša aktivnost, ki jo lahko izvajate za svoje srce, je zmerno intenzivna aktivnost, ki ji sledi trio običajnih dnevnih dejavnosti: lažja aktivnost, stanje in spanje, pri čemer je sedeče vedenje najbolj škodljivo," je za medij dejala vodilna avtorica Jo Blodgett z Inštituta za šport, razgibavanje in zdravje z University College London (UCL). Pojasnila je, da je študija, ki so jo opravili skupaj z Univerzo v Sydneyju, v obzir vzela dejavnosti v času celotnega dne in poskušala ugotoviti, kako vplivajo na zdravje. 

Raziskovalci so analizirali podatke 15.000 oseb iz petih držav, ki so med raziskavo ves dan na stegnu nosile napravo za merjenje aktivnosti. Znova se je izkazalo, da je za zdravje srca najbolj koristna zmerna do intenzivna aktivnost, že pet minut na dan je imelo opazen učinek. Temu sledi lahka aktivnost, za njo prideta stanje in spanje, prav na dnu lestvice pa je sedenje. Potrdili so še, da lažja, kot je aktivnost, dlje traja, da se pokažejo njene koristi. 

Jo Blodgett je ob tem pojasnila, da so se prednosti pri ljudeh, ki so sedenje zamenjali s spanjem, kazale v manjšem obsegu pasu in nižjem indeksu telesne mase, zanemarljivi pa so bili učinki na holesterol, trigliceride (vrsta maščobe) ali ravni glukoze v krvi. "Verjamemo, da so koristi spanja pred sedenjem za zdravje srca predvsem posledica negativnega vpliva sedenja na debelost zaradi drugih posrednih dejavnikov, ki vodijo do povečanja telesne mase, kot so prigrizki med gledanjem televizije," je dejala Blodgettova. 

Na boljše zdravje lahko vpliva že nekaj manjših sprememb, na primer uporaba stoječe mize ali vožnja s kolesom v službo. A za prave učinke je treba vsaj pol ure nezahtevnih dejavnosti – od sedenja in spanja do lahke telesne aktivnosti – zamenjati z zmerno do intenzivno aktivnostjo. 

"Že od prej vemo, da ima vadba lahko resnične koristi za zdravje vašega srca. In ta raziskava kaže, da lahko majhne prilagoditve dnevne rutine zmanjšajo vaše možnosti za srčni infarkt ali možgansko kap," je dejal James Leiper, pomočnik medicinskega direktorja pri British Heart Foundation, ki je financirala raziskavo.

Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok smrti po vsem svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so dejavniki tveganja nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, kajenje in škodljiva uporaba alkohola. WHO priporoča vsaj 75 minut intenzivne ali vsaj 150 minut zmerne dejavnosti na teden.