Pet minut pred poldnevom, tik pred začetkom včerajšnje slavnostne prireditve, se je zaključilo glasovanje za besedo leta, ki jo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izbira od leta 2016. Tokrat je glasovalce prepričala beseda gasilec. Med skupno več kot 4000 oddanimi glasovi je dobila 1032 glasov. Na prireditvi je kot gostja med drugim nastopila jezikoslovka Mateja Jemec Tomazin, soustvarjalka velikih terminoloških slovarjev, ki je v gasilstvo vpeta od svojega šestega leta. V svečani gasilski uniformi je ganjeno povedala: »Gasilci, ki so na Slovenskem organizirani že vse od leta 1869, so bili pravzaprav rezervna neuradna vojska in so tudi gradili slovensko državo ter identiteto. Ne smemo pozabiti, da je bil Ignacij Merhar, ki je vodil prvo parado v Ljubljani, zaprt, ker je poveljeval v slovenskem jeziku. Ampak gasilci predvsem radi pomagajo. Lani sta bila hkrati dva velika dogodka: na eni strani požar na Krasu, na drugi gasilska olimpijada v Celju, kjer so se udeleženci preizkušali v gasilskih spretnostih. In zato, ker je gasilstvo množično, ker združuje tako otroke kot ženske in moške, starejše in mlajše, sta oba dogodka lahko potekala tako, da smo pri obeh vsi pustili svoje srce.«
Del mnogih svetov
Med finalistkami za besedo leta je drugo mesto zasedla svoboda (772 glasov), sledila ji je draginja (579 glasov), ki je tudi beseda leta časopisa Delo. Preostale so bile še bot, energent, femicid, povzemalnik, predator, predsednica, supervolilno leto in vojna. Izbor besed pa vedno, vsako leto razkrije mnogo več. Z besedami gradimo, osmišljamo svet okoli sebe in premikamo meje, kot jih nismo še nikoli do zdaj, je povedala vodja akcije z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič. »Naše besede leta odražajo, kaj pomeni biti govorec slovenskega jezika v začetku 21. stoletja. Pokaže se, da smo po eni strani vpeti v svetovno dogajanje, po drugi pa nas zanima tisto, kar se dogaja doma. Dandanes biti govorec, govorka slovenskega jezika pomeni biti del mnogih svetov hkrati. Zavedamo se, da smo del tega sveta, del človeštva, del tega našega planeta, edinega, ki ga imamo na razpolago, in z njim moramo delati zelo lepo. Obenem se nas dotikajo trendi, nova spoznanja, odpirajo se nam nova obzorja. Začeli smo uporabljati besede za stvari, ki jih še ne tako dolgo tega nismo niti naslavljali. Če pa smo, smo o njih samo šepetali, a zdaj se jih ne bojimo več imenovati s pravim imenom.«
Tokratni izbor kretnje, ki je potekal pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je bil četrti po vrsti. Po kretnjah ustava, koronavirus in PCT sedanja vse je v naših rokah izhaja iz naslova razstave na Jakopičevem sprehajališču, medtem ko se je na drugo mesto uvrstila kretnja za Roberta Goloba, sestavljena iz črke r in kretnje za kodre. Na prireditvi so izbrali tudi pesem leta, ki jo je spesnil zamejski avtor Peter Verč. Ta je brez naslova, začne se z besedami v sebe poglej, človek tega časa, in je sestavljena iz 11 besed v ožjem izboru.
Prireditev sta hudomušno povezovala Boris Kern in Agata Tomažič, ki sta se šalila tako na svoj račun kot na račun dogodkov, ki so v zadnjih dveh letih zaznamovali našo družbeno in politično stvarnost. Kot vsako leto so organizatorji tudi tokrat predvajali posnetke znanih Slovencev, ki so povedali svojo besedo leta. Med njimi je televizijski voditelj Saša Krajnc izpostavil svojo besedo – kolektiv. S svojim znanjem slovenščine pa so navdušili Ukrajinci, ki so se udeležili tečaja slovenščine na ZRC SAZU.