Hčerki bi rada dopovedala, da ocene niso vse

Pozdravljeni,

sem mama samohranilka s 13-let­no hčerko, ki je imela lani v šoli precej izzivov. Učno je sicer precej uspešna, česar sem zelo vesela. Izobrazba mi veliko pomeni, zato sem jo ves čas spodbujala, naj se uči. Kljub dobrim ocenam je vedno pred testi tesnobna. Lani je doživljala tako velik stres, da nekajkrat ni želela v šolo, ker je bruhala. Vem, da od strahu. Ker sem mnenja, da se je treba življenjskimi izzivi soočati in ne pred njimi bežati, sem jo spodbujala, da je šla k pouku. Zdelo se mi je, da bo to stisko že prešla, a očitno ni šlo zlahka. Hči se je začela še bolj učiti, se zapirati v sobo. Že prej ni imela veliko prijateljev, lani pa se je načrtno izolirala od vseh. Rekla je, da potrebuje čas za učenje. Pogosto sem jo zalotila, kako se igra z mobilnim telefonom, namesto da bi se učila. Če sem jo na to opomnila, se je razjezila in me nadrla, da je ne razumem. Svojo hčerko imam najrajši na svetu in vsekakor mi je zelo pomembno, da ji je dobro.

Letos se je drama začela že pred septembrom. Hči pravi, da ne želi v šolo, da tam nima prijateljic, da jo vsi zafrkavajo, da je piflarka. Obupno jo skrbi, da ne bo zmog­la. Zame je vse to neznanski pritisk. Rada bi pomagala hčeri, po drugi strani me skrbi, ker nima prijateljev in se samo uči, vidim pa tudi, kako zelo nezdrave vzorce odlašanja z učenjem je že oblikovala. Skrbi me, da bo s takšnim načinom razmišljanja zbolela.

Kako ji lahko pomagam, da se bo nehala obešati na ocene, da bo videla v življenju še kaj več kot zgolj šolski uspeh?

Maša

Draga Maša,

sočustvujete s hčerjo in bi ji radi pomagali. Toliko bolj, ker prepoznavate nezdrave vzorce, ki so se začeli kazati. Seveda si starši želimo, da bi bili naši otroci uspešni, po drugi strani pa vas skrbi, ker vidite, da se dekle zapira, nima prijateljev in jo šolski uspeh pretirano obremenjuje. Čeprav so vam ocene pomembne, želite, da bi bila srečna, in trenutno se vam zdi, da to nikakor ni.

Imava opravka z najstnico. Vaši hčerki hormoni »nagajajo« in ji krojijo razpoloženje, zato se najst­niki včasih zdijo nepredvidljivi. Mnogo več kot s kopico besed boste pri njej dosegli z zgledom. Ne besede, temveč vaša dejanja jo bodo prepričala in ji kazala pot. Pravite, da vam je hčerka zelo pomembna in da vam je akademski uspeh vrednota. Ko pa je hčerka akademski uspeh postavila tako visoko, da ji načenja kakovost živ­ljenja in zdravje, ste ozavestili, da vendar ni najpomembnejši na svetu. Da bi o tem lahko prepričali hčerko, je pomembno, da to najprej sami zaživite.

Najstniki prinašajo veliko izzivov. »Vabijo« nas, da znova razmislimo in prestrukturiramo naš svet. Na tem mestu ne moreva posredno »terapirati« vaše hčerke. Trenutno je zanjo in za vas najpomembnejše, da ostaneta v stiku. Izzivi najstništ­va šele prihajajo, zato je nujno, da imate »debelo kožo« in da ob vsaki hčerini stiski vi sami ne doživljate še več napetosti.

Če želite poskrbeti zanjo, nujno najprej poskrbite zase. Poskušajte ji pokazati, da v življenju poleg šole zares obstajajo tudi druge stvari. Razbremenite jo s tem, da kažete interes in pozitivna čustva tudi do drugih področij njenega življenja. Povprašajte jo o stvareh, ki so ji všeč. Če je veliko na telefonu, skupaj poglejta kakšno stran ali video in se o tem pogovarjajta. Pomembno je tudi, da imate svoje življenje. Ko so otroci majhni, nas vsekakor potrebujejo. Neredko se zgodi, da otrok »posrka« celo mamico, od faze dojenčka pa vse manj in manj. Včasih starši to težko sprejmemo in treba je na novo osmisliti lastno bivanje. Otroci so vsekakor pomembni, ni pa zdravo, da so središče našega življenja tudi, ko so že veliki.

Najpomembnejše je, da ohran­jata dober stik. Foto: Shutterstock

Kako ste s prijatelji? Kaj so vaši hobiji? Kaj vas veseli? Kdaj ste se zadnjič vprašali vse te stvari? Predvidevam, da že pred precej časa ... Poskusite fokus svojega življenja spet prenesti nase in ne na odraš­čajočo hčerko. Njena razvojna naloga trenutno je, da se počasi odcepi od mame in najde svojo referenčno skupino med vrstniki. Vaš angažma in skrb jo ohranjata v vlogi otroka, pridne punčke. Te so sicer neproblematične, vendar nosijo s sabo veliko breme, ki onemogoča srečo in zdrav razvoj. Da bi obe rasli naprej, je pomembno, da počasi zakorakata v fazo psihološke separacije. Razumem, da želite hčerko podpreti, vendar je pretirana pozornost na ocene v tem trenutku lahko kontraproduktivna.

Poskušajte sami zaživeti bolj polno, pisano. Razmislite, kaj so prioritete v vašem življenju, in se usmerite vanje, hkrati pa nujno poskrbite za sprostitev. Nujno si morate najti načine, da se boste sprostili in regenerirali. Življenje z najstnikom je maraton, ne sprint. Potrebovali boste dobro psihofizično kondicijo, da boste najstnici lahko zdravo postavili meje in ji boste hkrati v oporo. Pokažite ji, kako pomembna je sprostitev. Morda jo boste motivirali, da se bo skupaj z vami naučila kakšnih sprostitvenih tehnik in jih tudi uporabljala. Pomagajte ji, da se razbremeni, predvsem tako, da se razbremenite sami.

Najpomembnejše je, da ohran­jata dober stik. Spodbudite jo k pogovoru o tem, kaj jo veseli, kaj ji je pomembno, kaj si želi in česa se boji. Že to, da se pogovarjata in da z vsemi stiskami ni sama, je zelo velika razbremenitev. Poleg tega boste med pogovorom prepoznali stvari, ki jo skrbijo, in ji pomagali. Veselite se njenih uspehov, vendar ji jasno signalizirajte, da vas bolj kot šolski uspeh zanimajo druga področja njenega življenja.

Očitno sta s hčerko tesno povezani. To je velik kapital in temelj, na katerem lahko gradite. Najstništ­vo je dragoceno obdobje rasti – tako za najstnike kot starše. Želim vam, da bi skupaj s hčerko v tem obdobju rasli in odkrivali bogastvo življenja. Vse dobro na vajini poti vama želim!

Tjaša M. Kos
univ. dipl. psihologinja
tjasa@tjasakos.net