Vlada pod vodstvom Roberta Goloba se je minuli teden odločila, da se veleposlanika Toneta Kajzerja odpokliče zaradi kršitve zakona o zunanjih zadevah, ker je nepooblaščeno poslal depešo ministrstva predsedniku SDS Janezu Janši. Da bi odpoklic začel veljati, ga mora podpisati predsednik republike Borut Pahor.
Kot smo že poročali, je Janša v začetku septembra na Twitterju delil fotografijo zaupne depeše iz depešnega sistema MZZ, zraven pa pripisal, da sta se tudi slovenska diplomacija in ministrstvo podala v akcijo zbiranja podpisov za Pirc Musarjevo, "izbranko nekdanjega predsednika republike Milana Kučana".
Ministrstvo za notranje zadeve je namreč na pobudo volilnega štaba Nataše Pirc Musar zaprosilo tudi diplomatsko-konzularna predstavništva, naj na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega volivci lahko pošiljajo podpise za podporo njeni kandidaturi za predsedniške volitve. Gre sicer za rutinski postopek ministrstva, ki pa je zmotil nekatere kandidate za predsednika republike, ki menijo, da jih ministrstvo s takšnim ravnanjem spravlja v neenakopraven položaj.
Po Janševi objavi depeše je zunanje ministrstvo sprožilo preiskavo, v kateri so odkrili, da je fotografijo zaslona lahko posnel zgolj veleposlanik v ZDA. Tja je bil sicer imenovan jeseni 2020, v času vlade Janeza Janše, ko je zamenjal predčasno odpoklicanega Staneta Vidoviča, ki je šel za veleposlanika na Irsko.
Kajzer je šel sicer v Washington neposredno s položaja državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu, ki ga je vodil vidni član SDS Anže Logar, zdaj predsedniški kandidat, ki namerava kandidirati s podpisi volivcev.
Prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa v pismu, ki ga je objavil Siol, meni, da Kajzer ne bi smel biti odpoklican in da bi moral Pahor predlog vlade zavrniti - podobno, kot je tudi Pahorjev predhodnik Danilo Türk zavrnil predlog imenovanja Rupla na položaj veleposlanika na Dunaju.
Rupel meni, da Kajzer ni kršil zaupnosti komuniciranja preko depešnega sistema, saj da objavljena depeša nima nobene oznake zaupnosti. Ob tem spominja tudi na incident, ko je bila decembra 2007 medijem razkrita "washingtonska depeša" s prošnjo ZDA, da naj Slovenija med prvimi prizna neodvisnost Kosova. Za tem je razjarjena množica v Beogradu razdejala slovensko veleposlaništvo. A zunanje ministrstvo ni smelo razkriti, kdo je poskrbel za objavo te depeše, ker da je to preprečila tedanja informacijska pooblaščenka - Nataša Pirc Musar.
"Kajzerjevo ravnanje primerjati s kriminalnim dejanjem leta 2007 je blasfemično," je zapisal Rupel, saj da sedanji veleposlanik v Washingtonu "niti za trenutek ni ogrozil varnosti slovenskega depešnega sistema". Razkrita depeša naj bi bila celo v interesu javnosti, ker da je vsebovala nezakonito - celo protiustavno - vmešavanje v volilne postopke, je prepričan Rupel in dodaja, da ga pri tem podpira tudi ustavni pravnik Peter Jambrek.
Pahor naj zato ne podpiše predloga o odpoklicu Kajzerja, ker da postopek temelji na nezakonitosti, poziva Rupel.
KOMENTARJI (501)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.