Čas za bolj poskočne ritme
Duška Ogrizek, ki ustvarja pod umetniškim imenom Ana Dušica, na narodno-zabavni sceni ni neznana. »Moj prvi ansambel, v katerem sem pela, je bil Ansambel Marjana Drofenika. Z njim sem posnela tudi prvo kaseto z naslovom Na Sladki gori. Pozneje me je pot zanesla k Ansamblu Bratov Slatinek, nato sem pomagala še več drugim zasedbam, kot so Veseli slavčki, Ansambel Francija Zemeta in Vižarji, nazadnje pa sem pela pri Vrlih muzikantih. A sem se zaradi zdravja odločila, da grem na svoje in delam toliko, kot zmorem,« pove Ana Dušica, ki ji glasba, sploh v teh časih, daje moč.
»Glasba je terapija. In dokler bom pela, bom tudi živela,« pravi Korošica po srcu in Štajerka po rodu, ki v Slovenj Gradcu vodi tudi medgeneracijski pevski zbor Andeški hram. Prav tako pogosto zapoje v duetu z Miranom Merzdovnikom ali nastopa v triu z Miranovim sinom Benjaminom, ki je prav tako odličen glasbenik, multiinštrumentalist z lastnim studiem. Tu in tam Ano Dušico vidimo v družbi citrarke Maje Mirkac. Pred dvema letoma je izdala svojo prvo samostojno pesem z naslovom Brez trnja ni ljubezni, za katero je besedilo in glasbo spisal njen partner Miran Merzdovnik, pri aranžmaju pa je sodeloval njen nekdanji sošolec in tudi dobri prijatelj Tomaž Rebernak. Lani je posnela drugo pesem Tam, kjer bom ljubljena, letos pa je dodala še nežno balado Ljubezen je roža.
»Res zelo pogrešam sproščena praznovanja, na katerih so se ljudje tudi veselo zavrteli. Ravno o tem govori ta pesem. Še pa še, zdaj zavrti me!« pribije Ana Dušica, ki trdno verjame, da se bo kmalu plesalo, kot se je nekoč. Pred dnevi je posnela tudi videospot.
